21.08.2017

Mojster Tartini v dobri družbi

Tudi letos se je v avgustu pričel mednarodni festival komorne glasbe Tartini, posvečen velikemu mojstru in s poudarkom na njegovih sodobnikih, a tudi sodobnih skladateljih, ki jih navdihuje Tartinijeva glasba. Uvodni koncert je pripadel fagotistu Sergiu Azzoliniju in ansamblu Il Terzo Suono.

Marina B. Žlender

Sergio Azzolini & Il Terzo Suono
Foto: Nada Žgank / Festival Tartini

Tudi letos se je v avgustu pričel mednarodni festival komorne glasbe Tartini, posvečen velikemu mojstru in s poudarkom na njegovih sodobnikih, a tudi sodobnih skladateljih, ki jih navdihuje Tartinijeva glasba. V okviru festivala avgusta potekajo tudi mojstrske delavnice s Sergiem Azzolinijem za fagot in Stankom Madićem za violino. Že junija pa je potekala enodnevna delavnica kulturnega managementa pod vodstvom Veronike Brvar.

Priznati moramo, da je ansambel Il Terzo Suono dobro domislil program ter ga je izvedel z velikim občutkom za mero in uravnoteženo muziciranje. To je morda kdaj za trenutek zazvenelo z distance, a je ostalo vseskozi muzikalično in doživeto.

Uvodni koncert ansambla Il Terzo Suono in gosta Sergia Azzolinija se je odvil po pričakovanjih. Zasedba Il Terzo Suono izvaja glasbo na baročnih inštrumentih in lahko smo prisluhnili zvoku Tartinijeve violine. Svoje je prispeval tudi program, ki ni bil zastavljen populistično, marveč je obsegal koncerta Antona Reichenauerja, Antonia Vivaldija, kvarteta Johanna Friedricha Fascha in Simfonio v G-duru Giuseppeja Tartinija. Fagotist Sergio Azzolini je ime, ki ljubitelje glasbe že samo vabi v koncertne dvorane. V skupni igri z zasedbo Il Terzo Suono smo lahko občudovali njegovo intaktno igro in neverjetno muzikaličnost.

Že uvodni takti Koncerta v F-duru za oboo, fagot, godala in basso continuo Antona Reichenauerja so nas prepričali v uigranost ansambla, ki je s pravo mero entuziazma stkal čudovit kolorit in z občutljivo igro poudaril vsakega od stavkov posebej. Skladatelj Reichenauer je večino svojega življenja preživel v Pragi in je znan kot plodovit skladatelj, v čigar glasbi se čuti vpliv Antona Vivaldija. Ansambel Il Terzo Suono je na program kot sklepno delo uvrstil njegov Koncert v B-duru za oboo, fagot, godala in basso continuo, ki je v brezhibni igri dobil pravi izraz. Sledil je Kvartet za flavto traverso, oboo, fagot in basso continuo v F-duru FaWV:N:d1 Johanna Friedricha Fascha. Kvartet je ponudil mehko prelivanje zvoka posameznih inštrumentov in izrazito uigrano muziciranje. Tako sta Reichenauer in Fasch v odlični izvedbi pristala ob boku Antonia Vivaldija oziroma njegovega Koncerta v g-molu za flavto traverso, oboo, violino, fagot in basso continuo RV 107, ki mu je sledil Koncert za violončelo in fagot, godala in basso continuo v e-molu RV 409. Dialog med posameznimi inštrumenti je bil res iskriv in mu ni manjkalo zvočne artikuliranosti. Nekoliko manj temperamentno je izzvenela Simfonia v G-duru Giuseppeja Tartinija, ki ji je sledil lirično doživet Kvartet za flavto traverso, violino, fagot in basso continuo v C-duru Johanna Friedricha Fascha.

Priznati moramo, da je ansambel Il Terzo Suono dobro domislil program ter ga je izvedel z velikim občutkom za mero in uravnoteženo muziciranje. To je morda kdaj za trenutek zazvenelo z distance, a je ostalo vseskozi muzikalično in doživeto. V prijetni akustiki cerkve sv. Jurija v Piranu smo bili priče pravemu celostnemu doživetju.