Zvoki klasične glasbe ob krikih galebov

V objemu poletnega večera smo v križnem hodniku samostana sv. Frančiška v Piranu prisluhnili dvema koncertoma Piranskih glasbenih večerov. Ti potekajo letos že 46. zapored. Z deli F. Schuberta, R. Schumanna, N. W. Gadeja, A. Makorja, L. Bassija in F. Poulenca se je predstavil Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Njuno izjemno znanje in muzikalnost dokazujeta, da gre za zreli ustvarjalni osebnosti, in med koncertom smo dobili občutek, da jima je bil izbrani program pisan na kožo. To je bil eden tistih večerov, ki nam bodo zaradi izjemnega umetniškega doživetja ostali še dolgo v spominu. 46. Piranski glasbeni večeri imajo vse, kar manjka ostalim, in so neprecenljivi. Odličen program in interpreti so zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje polno obiskani, obenem pa samo prizorišče omogoča intimno doživetje, ki je prava glasbena draž in radost.

V Romancah op. 94 za klarinet in klavir Roberta Schumanna so se izrazili njun pretanjen občutek za zvok, rafinirana usklajenost in interpretacija, ki je odsevala zrelost in dolgoletno skupno poslanstvo. Subtilna spremljava in dognan interpretacijski pristop obeh nam je dal možnost, da smo uživali v njuni izvedbi. Klarinetist Dušan Sodja je delo odigral z globoko premišljenostjo, dognanim občutenjem in rafiniranim zvokom, ki ga je obdajala rahločutna klavirska spremljava Tatjane Kaučič. Slišati je bilo, kot da je ustvarjalcema program resnično usojen, saj sta ga poustvarila s takšno poznavalsko zrelostjo. Redko slišimo toliko pristnega občutenja in globine v glasbenem izrazu. Schubertovi Dve pesmi za klarinet in klavir sta odražali smelo in zasanjano romantično občutje, ki se je kristaliziralo v svoji optimalni dinamični verziji s prečiščenim, mehkim zvokom klavirja, ta pa je nežno obdajal izrazno močan in obvladan klarinet. Dotaknila se nas je globina in zrelost izvedbe, ki se je raztezala od pritajenega pianissima do izrazito polnega izraza, ki pa je vseskozi ostajal obvladan in v mejah optimalnega razpona.

Živahnejši utrip so kazale Fantazijske skladbe op. 45 Nielsa W. Gadeja. To delo je narekovalo nekaj več dinamičnega razpona, kar sta poustvarjalca izvedla z eleganco in umetniško dovršeno. Zelo zanimiv segment programa je bila skladba Histria et amor za klarinet in klavir Andreja Makorja, nastala v okviru cikla V objemu tujine na temo ljudskih pesmi. Melodična in pripovedno zaznamovana skladba nas nežno povede v svoj svet, v katerem si rahlo razburkane melodije sledijo v razposajeno melodični maniri. Ljudski melos je izražen z obilo občutenega razpoloženja in melodičnosti. Luigi Bassi je Divertimento napisal po motivih iz opere Trubadur. Gre za temperamentno delo s prevladujoče čustvenim izrazom, v katerem je izpostavljena vloga klarinetista, ki je ob nekaj dovtipnih pianističnih intermezzih, ki so izvajalca povezovali v koherentno celoto, povzel vodilno vlogo. V sklepni Sonati za klarinet in klavir Francisa Poulenca je bilo čutiti virtuoznost, ki sta jo umetnika podala obvladano in z elanom in hkrati poglobljeno čustveno. Iz sonate sta izvabila vsa občutja in jo ponotranjeno poustvarila v različnih pripadajočih razpoloženjih. Po navdušenem odzivu občinstva smo bili deležni dodatka, in sicer Griegove V času vrtnic, v kateri sta še enkrat pokazala svoje adute izjemno usklajene, izrazno izpiljene in pretehtane igre s polnim tonom in globino. 

Drugi večer je bil posvečen vrhunski violinistki Lani Trotovšek in Ensemblu Dissonance, prisluhnili pa smo delom J. K. Dolarja, J. S. Bacha, G. Tartinija in A. Vivaldija. Izvajanje tako uveljavljenih del zahteva mojstrstvo. Člani Ensembla Dissonance so pod vodstvom Janeza Podleska pokazali tolikšno umetniško moč, ki so jo združili z interpretko mednarodnega slovesa, da smo jih navdušeno poslušali. Na sporedu ni manjkal Tartini, čigar družina ima v samostanski cerkvi nagrobno ploščo. 

Koncert se je pričel z Balletti a 5 Janeza Krstnika Dolarja, ki so pričarali komorno vzdušje žuborečih godal ob continuu. Plesni stavki so dobili svečano in vedro izvedbo, ki je odražala jasnost, živahnost in obilo muzikaličnosti. V Violinskem koncertu za 2 violini v d-molu se je izvajalcem pridružila Lana Trotovšek, ki je zaigrala skupaj z Janezom Podleskom. Koncert so glasbeniki izvedli v hitrem tempu in zelo intenzivno, obenem pa precizno virtuozno. Ognjevitost in baročna živahnost je dala polet predvsem solistoma, ki sta ostale povedla v drzno in barvito igro. Posebno se nas je dotaknil lirični mirni stavek, poln izpiljene dinamike. Člani Ensembla Dissonance so v živahnem pariranju z markantno igro podprli solista. Koncert v g-molu RV157 Antonia Vivaldija je kar vrel izpod prstov mojstrskih izvajalcev in občudovali smo njihovo interpretativno moč, zlasti v drugem Allegru, ki je bil izjemna reprezentacija tankočutnega in vrhunskega muziciranja. Z Lano Trotovšek je Koncert za violino v a-molu BWV 1041 Johanna Sebastiana Bacha postal res to, kar pomeni v najbolj žlahtnem pomenu, in to ne le po zaslugi solistke, katere igra je bila mojstrska, ampak tudi po zaslugi Ensembla Dissonance, katerega spremljava je suvereno parirala solistki. Njen solo je bil prava poezija zvoka, v skupni igri pa so s polnim tonom in izrazom razkazali muzikalično moč te glasbe. Zadnje je bilo na vrsti delo Andante in Presto Giuseppeja Tartinija, ki je še potrdilo kvalitete Ensembla Dissonance. Ta je v odličnem komornem muziciranju mojstrsko precizno zaključil koncert v pravem baročnem slavju. Ker se občinstvo kar ni moglo posloviti od nastopajočih, so nas glasbeniki nagradili z odlomkom iz prvega Bachovega koncerta.

46. Piranski glasbeni večeri imajo vse, kar manjka ostalim, in so neprecenljivi. Odličen program in interpreti so zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje polno obiskani, obenem pa samo prizorišče omogoča intimno doživetje, ki je prava glasbena draž in radost.