Pogledi na življenjsko pot in delo dr. Brede Oblak ob njenem jubileju

Življenjski jubileji so vedno izziv in priložnost za predstavljanje in vrednotenje dosežkov ljudi, ki so s svojim delom odločilno vplivali na razvoj posameznega področja. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je z dvodnevnim mednarodnim glasbenopedagoškim simpozijem Izzivi sodobne glasbene pedagogike (15. in 16. november 2017) obeležila 80-letnico zaslužne profesorice dr. Brede Oblak, utemeljiteljice didaktike glasbe na Slovenskem. V petih desetletjih pedagoškega delovanja je odločilno vplivala na strokovni in znanstveni razvoj slovenske glasbene pedagogike. Vpogled v njen obsežni pedagoški, strokovni in znanstveni opus zahteva poglobljene raziskave, odzven rezultatov njenega dela pa je deloma že bil deležen pozornosti v domači in tuji javnosti.

Oris življenjske in profesionalne poti dr. Brede Oblak

V vsakdanjih mislih in srcu dr. Brede Oblak je vedno Gorenjska z Javorniškim Rovtom in Blejsko Dobravo. Rodila se je 15. avgusta 1935 v družini Bidovec (po materini strani segajo njene korenine v družino Boštele, ki je bila naklonjena petju; Smole 2015) in je prvih šestnajst let preživela v jeseniškem okolju. Začetne učne ure klavirja je kot četrtošolka prejemala pri Karlu Lorenzu (staremu očetu članov Tria Lorenz; Črnko 2017), po njegovi smrti pa krajše obdobje pri razredni učiteljici Berti Rabič. Leta 1949 so jo vpisali na jeseniško glasbeno šolo, kjer jo je klavir učila ravnateljica in pianistka Božena Černivec (Oblak 2016). Ta jo je ob svoji selitvi v Skopje spodbudila k pospešenemu zaključku šolanja na glasbeni šoli in nadaljevanju glasbenega izobraževanja v Ljubljani. 

Koncept oblikovanja didaktičnih zbirk dr. Brede Oblak, ki vključuje učbeniško gradivo za učence (glasbene slikanice, delovne zvezke in učbenike z elementi delovnega zvezka), spremljajoče priročnike za učitelje ter zvočne zbirke na (različnih) nosilcih zvoka, je postal standard na področju didaktike glasbe ter zgled za oblikovanje tovrstnih kompletov na drugih predmetnih področjih. Z vključenimi vsebinami, ki sledijo avtentičnemu učenju na področjih treh temeljnih glasbenih dejavnosti, s senzibilno obravnavo umetnostnih in kulturnih funkcij glasbe, z veččutnimi procesi spoznavanja in poglabljanja njenega jezika, z didaktično sistematiko, odprtostjo v glasbeni pluralizem in razvoj glasbenih interesov učencev, smiselno uporabo tehnologij pri glasbenem pouku ostaja zgled in izziv tudi za druge snovalce didaktičnih gradiv.

Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu se je v šolskem letu 1953/54 vpisala na Srednjo glasbeno šolo ter vzporedno nadaljevala gimnazijsko izobraževanje na I. državni gimnaziji (v 7. razredu takratne realke) v Ljubljani. Na njeno izobraževalno pot sta v tem prelomnem obdobju pomembno vplivala ravnateljica Srednje glasbene šole prof. Vida Jeraj Hribar ter skladatelj, pianist in pedagog prof. Pavel Šivic. Po maturi se je jeseni 1955 vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo, Oddelek za glasbeno zgodovino. Med profesorji – glasbeniki, ki so dali pečat njeni izobraževalni poti v Ljubljani, Oblakova navaja zborovodjo prof. Janeza Boleta, pianistko prof. Jelko Suhadolnik, prof. solfeggia Maksa Jurca, muzikologa prof. dr. Dragotina Cvetka in prof. Vika Ukmarja, v povezavi z metodiko glasbenega pouka pa prof. Petra Potočnika. Na področju umetnostne zgodovine je velik vtis nanjo s predavanji naredil dr. Emilijan Cevc (Oblak 2008; 2016).

Že v času študija se je vračala na Jesenice in honorarno poučevala klavir v glasbeni šoli. V študijskem letu 1960/61 je diplomirala in se stalno zaposlila na jeseniški glasbeni šoli. Poleg klavirja je poučevala nauk o glasbi in že takrat namenjala osrednjo pozornost solfeggiu kot ozvočeni glasbeni teoriji. Poleg tega je v osnovni šoli nadomeščala obolelo učiteljico glasbe in na jeseniški gimnaziji poučevala estetsko vzgojo. Strokovni izpit je opravljala v Ljubljani na Glasbeni šoli Center. Med člani komisije je bil prof. dr. Stanko Gogala, ki je v njej zaslutil bodočo profesorico metodike. Strokovni izpit je vključeval izvedbo učne ure, s katero je tako presenetila prof. Slavka Mihelčiča, takratnega ravnatelja Glasbene šole Center, da ji je ponudil delovno mesto. Vabilo je sprejela in začela marca 1963 poučevati na omenjeni ljubljanski glasbeni šoli, ki se je v šolskem letu 1963/64 preoblikovala in preimenovala v Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje (ZGBI). Oblakova je bila poleg rednega dela na ZGBI vključena v projekt, ki je povezoval glasbeno šolo, Ministrstvo za šolstvo RS in Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana. Osrednja projektna dejavnost je bil osemletni eksperimentalni pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli s ciljem korenite prenove učnih ur glasbe v vseh osmih razredih. Oblakova je z eksperimentalnim poukom začela v šolskem letu 1963/64 in ga uspešno zaključila v šolskem letu 1970/71. Njene učne ure, ki jih je začela izvajati na štirih ljubljanskih osnovnih šolah (OŠ  Prežihov Voranc, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Majde Vrhovnik, OŠ Ledina), so bile odprte za javnost in hkrati sestavni del seminarskega izobraževanja razrednih učiteljev, predmetnih učiteljev glasbe in bodočih učiteljev. V njene razrede so organizirano prihajali iz vse Slovenije, občasno tudi iz zamejstva. Večkrat so se hospitacijam samoiniciativno pridružili mladinski književniki (Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica Jakopin, France Bevk), skladatelji (Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primož Ramovš, Janez Bitenc, Robert Scholum) in drugi pedagogi (dr. Stanko Gogala, Emilia Cassone, učitelji liceja v Vidmu, nekateri kolegi z ZGBI-ja: Živa Kraigher, Maks Jurca, Gita Mally, Gorazd Grafenauer; Oblak 2016). Z vzornimi učnimi nastopi, v povezavi s katerimi je učiteljem predstavljala podrobne pisne priprave na učne ure, je neposredno razširjala nov koncept učenja glasbene vzgoje v osnovni šoli.  Eksperimentalni pouk je bil zaradi obsežnosti dela, osebnih in organizacijskih razlogov v celoti realiziran le na OŠ Toneta Čufarja, njegovi dosežki pa so bili daljnosežni. Pavle Kalan, ki je bil med pobudniki in načrtovalci projekta, je kasneje v svojih spominih večkrat poudaril njegov velik pomen in ga ovrednotil kot temelj sodobne glasbene vzgoje (Kalan 2005).

Dosežki in rezultati eksperimentalnega pouka so vplivali na nadaljnjo profesionalno pot Brede Oblak. Pedagoška akademija v Ljubljani je ravno po njegovem zaključku prvič razpisala stalno mesto višješolskega predavatelja za področje metodike glasbene vzgoje. Oblakovo so povabili, naj se prijavi, kar je tudi storila in bila pri tem uspešna. Leta 1972 se je tako redno zaposlila na Pedagoški akademiji. Bodoče učitelje je poučevala na Oddelku za razredni pouk ter na Oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo, kjer je poleg metodike glasbene vzgoje učila še solfeggio. Po petih letih dela na obeh področjih je prejela naziv višja predavateljica. Spremembe univerzitetnega izobraževanja, s katerimi je njena ustanova prešla pod okrilje ljubljanske univerze in se preimenovala v Pedagoško fakulteto, so poleg drugih razlogov vplivale na njeno odločitev za vpis na podiplomski študij glasbene pedagogike. Takrat ga je prvič razpisala Akademija za glasbo in ga začela izvajati v sodelovanju s Filozofsko fakulteto (Kuret 2002). Oblakova je magistrski študij zaključila leta 1981 z delom Pomen glasbene stilistike v povezavi z drugimi vzgojno-izobraževalnimi področji v osnovni šoli, ki ga je napisala pod mentorstvom prof. Vilka Ukmarja.

Po sedmih letih dela na Pedagoški fakulteti se je leta 1979 na povabilo prof. dr. Primoža Kureta, ki je reorganiziral delovanje Oddelka za glasbeno pedagogiko, zaposlila na Akademiji za glasbo. Tudi tukaj je nastopila službo kot prva redna učiteljica za metodiko glasbenega pouka. Predmet je z leti preoblikovala in razvila v občo glasbeno didaktiko in v specialne glasbene didaktike z vključeno pedagoško prakso. Vse didaktike je smiselno vključila v izobraževalne programe, napisala učne načrte in z usmeritvami specialnih glasbenih didaktik na oddelku za glasbeno pedagogiko omogočila usposabljanje bodočih profesorjev glasbe za delo tako v splošnem (osnovne šole, gimnazije in srednje šole) kot tudi glasbenem šolstvu (programi predšolske glasbene vzgoje, predmet nauk o glasbi). Nadaljevala je tudi z lastnim študijem. Vpisala se je na doktorski študij glasbene pedagogika in ga leta 1987 zaključila z javnim zagovorom doktorske disertacije z naslovom Ustvarjalno učenje v glasbeni vzgoji na stopnji razrednega pouka osnovne šole, ki jo je napisala pod somentorstvom prof. Daneta Škerla in prof. dr. Leona Zormana. Postala je prva doktorica glasbeno-pedagoške znanosti na področju SFR Jugoslavije. V naslednjih desetletjih je poskrbela za znanstveni razvoj področja in njegovih interdisciplinarnih povezav kot mentorica oziroma somentorica devetnajstih magistrandov in devetih doktorandov. Poleg tega je vzgajala generacije profesorjev glasbe, in to na vseh ravneh od splošnega do glasbenega šolstva. Poleg pridobljenih znanstvenih nazivov je bila postopno izvoljena v vse nazive visokošolskih učiteljev. V naziv redne profesorice je bila inavgurirana 29. novembra 1993. Svojo bogato glasbenopedagoško pot je formalno zaključila z upokojitvijo novembra 2006. Nekaj let je še sodelovala pri izvedbi programov podiplomskega magistrskega (predbolonjski program) in doktorskega študija (predbolonjski in bolonjski program). V študijskem letu 2008/09 je prejela naziv zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani. 

Vpogledi v glasbenopedagoški opus dr. Brede Oblak

Strokovni in znanstveni opus dr. Brede Oblak je izjemno obsežen in kliče po poglobljeni analizi na različnih tematskih področjih. Leta 2002 je bil narejen prvi popis njene bibliografije, v kateri izstopajo didaktične zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni šoli (prvi cikel za celotno osemletno osnovno šolo in nato za celotno devetletno osnovno šolo) s številnimi ponatisi, avtorstvo in soavtorstvo učnih načrtov za glasbeni pouk v celotni vertikali splošnega in glasbenega izobraževanja, kurikularnih dokumentov, znanstvenih člankov, prispevkov v monografijah in zbornikih, strokovnih člankov, projektnih gradiv, radijskih šol, seminarskih gradiv in skript (Rotar Pance 2002b). Izkazalo se je, da je bil prvi popis le delen, saj je ostalo več del v posameznih kategorijah nepopisanih.

Tudi aktualni vpogled v bibliografsko bazo Cobiss, ki vsebuje 518 zadetkov, je nepopoln. Celotni popis je dostopen le v osebnem arhivu dr. Brede Oblak. Nekaj tekstnih in zvočnih gradiv se je v različnih ustanovah in v različnih okoliščinah izgubilo. O njih priča le avtorica v svojih zapisih (Oblak 2016) in osebnih pogovorih. Čeprav nima evidentiranih citatov v slovenskih in mednarodnih bibliografskih bazah, lahko z gotovostjo trdimo, da je največkrat citirana slovenska avtorica z ožjega področja didaktike glasbe in širšega področja glasbene pedagogike. Njene misli in didaktične opredelitve ostajajo pomembna vodila pri obravnavi tem s področij načrtovanja glasbenega pouka, izvedbe učnih ur z nenehnim aktiviranjem učencev skozi različne glasbene dejavnosti in vsebine, analize učnih strategij pri glasbenem pouku, vrednotenja dela učencev, medpredmetnega povezovanja, umetnostne in kulturne vzgoje, individualizacije in diferenciacije pri pouku, estetske vzgoje in oblikovanja profila učitelja glasbe. Če preberete njen prispevek Glasba v luči kurikularne prenove v zborniku, ki ga je izdal nacionalni kurikularni svet (Oblak 1997), ugotovite, da je v veliki meri aktualen še danes in da zajema vsa področja njenega delovanja. Vse njene formulacije so tako tehtne, strokovno utemeljene in vsebinsko sporočilne, da jih ni smiselno povzemati, temveč le citirati in nato komentirati.

Leta 2002 je bilo narejenih še nekaj načrtnih vpogledov v delo dr. Brede Oblak. Avtorji so svoje prispevke objavili v 4. zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani. Dr. Cveta Razdevšek Pučko, njena nekdanja kolegica s Pedagoške fakultete, je analizirala didaktične zbirke za pouk glasbene vzgoje z vidika sodobne psihologije učenja, dr. Barbara Sicherl Kafol pa je predstavila in ovrednotila procesno načrtovanje didaktičnih gradiv Oblakove za začetno obdobje osnovnošolskega izobraževanja. Vizualizacija glasbenih elementov in izvajalskih sredstev ter uporaba metode slikovnega zapisa glasbenih vsebin v Glasbenih slikanicah 1, 2 in 3 Brede Oblak sta bili osrednji temi prispevka dr. Branke Rotar Pance.

V naslednjih letih je bilo delo dr. Oblakove deloma fragmentarno obravnavano v različnih publikacijah, znanstvenih monografijah, diplomskih nalogah, magistrskih delih in doktorskih disertacijah ter vključeno v številne prispevke, predstavljene na znanstvenih simpozijih in strokovnih srečanjih. Vedno je bilo s povzemanjem, parafraziranjem ali citiranjem vključeno v teoretični del znanstvenih obravnav ter strokovnih besedil. Pogosto je bilo tudi izhodišče za empirične raziskave na glasbenopedagoškem področju.

Delo dr. Oblakove je znova prišlo pod žaromete z že omenjenim simpozijem Izzivi sodobne glasbene pedagogike (Bohak 2017), na katerem so sodelovali tako njeni nekdanji študenti, magistrandi, doktorandi kot tudi tuji predavatelji iz Avstrije, Hrvaške, Irske, Nemčije, Nizozemske, Poljske in Srbije. V prispevkih so z različnih vidikov predstavili njeno delo, ga vrednotili ter povezovali s sodobnimi glasbenopedagoškimi znanstvenimi dognanji ter didaktičnimi pristopi in strategijami poučevanja glasbe v splošnem in glasbenem šolstvu. Med njimi izpostavljamo le nekaj tematsko zaokroženih prispevkov, usmerjenih v delo dr. Oblakove. 

Dr. Barbara Sicherl Kafol je analizirala delo Oblakove na kurikularnem področju. Izpostavila je njegovo vizionarstvo, ki je razvidno tako iz njenega začetnega snovanja učnih načrtov za glasbeni pouk v splošnem in glasbenem izobraževanju v 70. in 80. letih 20. stoletja kot tudi v aktualnih izpeljavah. Oblakova je vplivala na sodobno načrtovanje glasbenega pouka, ki temelji na avtentičnem učenju ter aktivnem glasbenem pristopu, pri katerem se upošteva splošni in glasbeni razvoj učencev. 

Dr. Bogdana Borota se je osredinila na didaktične zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak in njihov časovni razvoj z vidikov glasbeno didaktičnih pristopov snovanja, upoštevanja splošne pedagoške doktrine v izobraževalnih kontekstih ter založniških politik. Zanimala sta jo zlasti dva kontinuirana cikla. Prvi, zamejen z letnicama 1983 in 1998, pomeni nadgradnjo rezultatov eksperimentalnega pouka Oblakove in v okviru tedanje 8-letne osnovne šole temelji na učno snovnem pristopu, na katerem je bil zasnovan učni načrt za glasbeno vzgojo, potrjen leta 1983. Drugi cikel izdaj didaktičnih zbirk (1999–2004) je povezan z zadnjo veliko kurikularno reformo, ki je uvedla 9-letno osnovno šolo ter njeno ciljno ter razvojno procesno naravnanost kot osrednje vodilo učnega načrta za glasbeno vzgojo iz leta 1998. Koncept oblikovanja didaktičnih zbirk dr. Brede Oblak, ki vključuje učbeniško gradivo za učence (glasbene slikanice, delovne zvezke in učbenike z elementi delovnega zvezka), spremljajoče priročnike za učitelje ter zvočne zbirke na (različnih) nosilcih zvoka, je postal standard na področju didaktike glasbe ter zgled za oblikovanje tovrstnih kompletov na drugih predmetnih področjih. Z vključenimi vsebinami, ki sledijo avtentičnemu učenju na področjih treh temeljnih glasbenih dejavnosti, s senzibilno obravnavo umetnostnih in kulturnih funkcij glasbe, z veččutnimi procesi spoznavanja in poglabljanja njenega jezika, z didaktično sistematiko, odprtostjo v glasbeni pluralizem in razvoj glasbenih interesov učencev, smiselno uporabo tehnologij pri glasbenem pouku ostaja zgled in izziv tudi za druge snovalce didaktičnih gradiv. Učitelji, ki se zavedajo vseh teh kvalitet, ostajajo zvesti uporabniki didaktičnih gradiv Brede Oblak pri glasbenem pouku.

Logitudinalni eksperimentalni pouk glasbene vzgoje je na podlagi analize gradiv iz osebnega arhiva dr. Oblakove in druge dostopne dokumentacije analizirala dr. Branka Rotar Pance. Izpostavila je, da gre za unikum v slovenski glasbeni pedagogiki, ki je s svojimi rezultati dolgoročno vplival na razvoj pouka glasbene vzgoje/umetnosti ter na širši strokovni in  znanstveni razvoj področja. Njegov takojšnji prenos v pedagoško prakso je bil povezan z nenehnim predstavljanjem novega koncepta učnih ur učiteljem v okviru seminarjev in kasnejšo nadgrajeno umestitvijo v didaktične zbirke za glasbeni pouk v 8-letni in 9-letni osnovni šoli. 

Breda Oblak je v petih desetletjih profesionalnega delovanja aktivno sodelovala na več sto seminarjih ter predajala znanja razrednim učiteljem in predmetnim učiteljem glasbe tako v okviru programov permanentnega izobraževanja kot tudi v povezavi z založniškimi predstavitvami izdaj njenih didaktičnih kompletov. Posebne tematske seminarje, vezane na glasbeno-izobraževalno področje, pa je organizirala tudi sama. Dr. Tina Bohak je analizirala šest tovrstnih seminarjev, ki jih povezuje krovni naslov »Glasbeni Bovec«. Izvedeni so bili v letih 1989–1993 pod okriljem Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Oblakova je kot organizatorka v obravnavo izbranih tem vključevala priznane profesorje s tujih univerz in glasbenih konservatorijev.

Glasbenopedagoški opus Brede Oblak kliče k nadaljnjemu poglobljenemu raziskovanju in vrednotenju tako zaradi svoje vrednosti za ožje področje glasbene pedagogike kot tudi širše. Profesionalno delo jubilantke je bilo v različnih obdobjih že večkrat nagrajeno z različnimi priznanji. Tako je leta 1971 po zaključku eksperimentalnega pouka prejela takrat najvišje državno priznanja, ki ga podeljuje Izobraževalna skupnost. Leta 1994 je prejela nagrado Republike Slovenije za delo na vzgojno-izobraževalnem področju. Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko ji je leta 2003 podelilo Sokratovo odličje. Rodno okolje jo je počastilo leta 2015 z imenovanjem za častno občanko Jesenic. Zadnjo izmed nagrad za življenjsko delo, Gerbičevo nagrad, pa je dr. Oblakovi leta 2016 podelila Zveza slovenskih glasbenih šol.

Literatura in viri:

Bohak, Tina. Ur. (2017). Izzivi sodobne glasbene pedagogike. Simpozij, posvečen 80-letnici zaslužne profesorice dr. Brede Oblak. Programska knjižica. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo.

Črnko, Špela (2017). Trio Lorenz. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko.

Kalan, Pavle (2005). Med glasbo in besedo. Ljubljana. KD Glasbena Matica.

Kuret, Primož (2002). Predgovor. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv. 4, str. 5–6.

Oblak, Breda (2018). https://plus.cobiss.si/opac7/bib/search?q=Oblak%2C+breda&db=cobib&mat=allmaterials (dostop 25. 1. 2018).

Oblak, Breda (2017). http://www.gorenjci.si/osebe/oblak-breda/1059/ (dostop 17. 1. 2018).

Oblak, Breda (2016). »Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo«. V: Javno glasbeno šolstvo na Slovenskem: pogledi ob 200-letnici. Tematska številka. 25. zv. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Ljubljana: Akademija z glasbo. Str. 9–24.

Oblak, Breda (2008). »Spremenjeni 'Modus vivendi' čas za razmišljanje in refleksije: pogovor z dr. Bredo Oblak ob njenem življenjskem jubileju«. Glasba v šoli in vrtcu: revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo. Leto 13, št. 1, str. 49–56.

Oblak, Breda (1997). »Glasba v luči kurikularne prenove«. V: Andreja Barle Lakota, Katra Bergant (ur.). Zbornik Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet. Str.143–157. 

Razdevšek-Pučko, Cveta (2002). »Didaktična zbirka za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli avtorice Brede Oblak spodbuja učitelje k poučevanju v skladu s sodobnimi psihološkimi spoznanji o učenju in poučevanju«. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv. 4, str. 7–14.

Rotar Pance, Branka (2002a). »Vizualizacija v Glasbenih slikanicah Brede Oblak«. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv. 4, str. 26–32.Rotar

Pance, Branka (2002b). »Bibliografija Brede Oblak«. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv. 4, str. 99–108.

Sicherl-Kafol, Barbara (2002). »Procesno načrtovanje didaktičnih gradiv za glasbeno vzgojo v začetnem obdobju osnovne šole«. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv. 4, str. 15–25.

Smole, Branka (2015). »Dr. Breda Oblak, častna občanka Jesenic«. Notko. Let. 6, št. 6, str. 2–4.