Splačalo se je počakati …

Domača metalska glasbena bera je s pričujočim albumom še bogatejša. S tako dolgo pričakovanim prvencem Anotos belokranjski Mephistophelian z desetimi polnomočnimi glasbenimi stvaritvami ponuja slušni vpogled v death podžanr, in to v najžlahtnejši obliki njegovega razvoja. Zvočni zapis mračnega fenomena je dobrodošla novica, ki z ritmiziranimi deli bogati temačne kote (nad)zvočnih sfer. Ne prav optimističnega videza, a zelo dodelan ovitek je delo Vitalyja S. Alexiusa. Držimo pesti za pravo založbo, ki bi Mephistophelian še dodatno predstavila in podprla. Podprimo jih tudi mi. Upajmo, da ne samo medmrežno.

Delovna zvočna poustvaritev portugalskega producenta Miguela Teresa za Demigod records pa že žanje uspeh in uživa ljubiteljsko recenzijske sadeže po svetu in doma. Ta ostri zvočni učbenik je za učni predmet klasičnih podžanrov death metala v njihovem razvojnem loku toplo priporočena nujnost. Vztrajanje je edina možna, če ne kar nujna učna metoda za to, da uspeh ne izostane. 

V ušesa z Anotosa sprva zagrize rif visoke intenzivnosti, za kar poskrbita kitarista Kristjan Bajuk in Renat Jurejevič. Ko gre za melodično podkrepljeno soliranje, je tu Marjan Krajačič (Mordenom). Sicer se dinamika albuma izmenjuje in preskakuje med hitrimi, blast poudarki ritem sekcije ter počasnejšimi, groovajočimi deli, kjer si poslušalec lahko na različne načine ogreva vratne mišice. Ta izmenjava ne dolgočasi, saj skozi celotni album spoznavamo, na katere vse možne načine se da poudarjati kak (ultra)hitri tempo. K temu dejstvu morda pripomore tudi klasična minutaža treh, štirih minut, ki dominira na albumu. Poleg basista Dalibora Vladiča in bobnarja Romaina Goulona (ex Benighted) sta za to dostikrat zaslužna tudi kitarista, saj celotni bend na ta način zagroova skupaj. Torej, pošastno dobra melodika se nemalokrat spaja z ubijajočo ritmiko. A že v The Purge je začutiti, da to še zdaleč ni vse. Da se uvod v komad začne ne takoj v čelo, je dokaj redka, a vseeno prisotna posebnost (Flesh Canvas). Ne pozabimo omeniti vokalnega gosta Juliena Truchana, ki med drugim poskrbi za suvereno visoko dretje. Enaka minutaža sledečih komadov Without Contigent of Prosperity in Shroudslice ni edina skupna točka, saj se z malo bolj razgibano zvočno ritmično sliko tu še najbolj kaže odstopanje od klasičnega death žanra. Predzadnja pesem, naslovljena s pomenljivo kratico F. E. A. R., jima v tovrstni inštrumentalno ritmični novosti na albumu tudi sledi. Užitno poigravanje med ritmom in melodijo, poudarkom in sporočilnostjo – to je glavna lastnost dolgo pričakovanega izdelka Belokranjcev iz zasedbe Mephistophelian. Za sporočilnost lahko krivimo vokalista Denija Petraša. Sprevrženost družbe in možni izhod iz nje sta najbolj izpostavljeni tematiki. »Obscured era has ended / Time for a new consciousness to come / Deny oneself thе blinding prayer, denounce thе oblivious? Illuminate! / So now, start a fire to cleanse this tainted haven / Let the waters in, and / drain the remains of the filth / Before …« (The Purge) Zadnja in najdaljša pesem, Violation of the Mind, je z dobrimi petimi minutami posebna še po svojem sklepu. Konča se namreč mirno, le z razloženo igralnim kitarskim delom. Lep zaključek. 

Zvočni zapis mračnega fenomena je dobrodošla novica, ki z ritmiziranimi deli bogati temačne kote (nad)zvočnih sfer. Ne prav optimističnega videza, a zelo dodelan ovitek je delo Vitalyja S. Alexiusa. Držimo pesti za pravo založbo, ki bi Mephistophelian še dodatno predstavila in podprla. Podprimo jih tudi mi. Upajmo, da ne samo medmrežno.