22.09.2021

Srž zvoka

Kitarist in elektrofonik Domen Gnezda ter pihalec Tilen Lebar sta kot duo Vzbrst prepletla lastni zvočni govorici v glasbo eksperimentalnega značaja.

Marina B. Žlender

Srž

Vzbrst

Srž

samozaložba
2021

Tilen Lebar in Domen Gnezda sta skladatelja in glasbenika, ki sodelujeta že več let, natančneje od leta 2016. Junija smo prisluhnili njunemu večeru v okviru cikla Zvokotok v Cankarjevem domu, tokrat pa sta nas presenetila z albumom Srž. Album je nastajal z izmenjavo in nasnemavanjem improviziranega izvajanja obeh avtorjev, brez vnaprejšnjega koncepta. Vseh pet skladb ima izrazito eksperimentalni značaj, v njih pa sta se predstavila Tilen na saksofonu ter Domen na električni kitari in modularnem sintetizatorju. Album Srž gre razumeti kot pogumen korak k eksperimentalnemu improviziranju ter neobremenjenemu raziskovanju zvočnega. Ker gre za formirana skladatelja, nas njuno poznavanje materije ne preseneča, všeč pa nam je njuna afiniteta do novega, neznanega in eksperimentalnega, zato se tudi v prihodnje nadejamo skupnih projektov in izvedb.

V skladbi Srž 1 se Tilen poslužuje lončka s pričvrščenimi frnikulami, ki ga je namestil v saksofon, da bi dobil specifičen zvok. Povedal je, da je idejo dobil pri skladatelju Maierhofu. Tako ustvarjeni zvok izraža napetost in ob brneči spremljavi deluje nekako tesnobno. Dostopnejša je druga skladba, Srž 2, ki rahlo spominja na jazz, morda povsem nehoteno oziroma spontano. Ob prepoznavnem zvoku saksofona smo priče raznim efektom, ki delujejo spremljevalno in kot občasni komentar. Gre za različne načine procesiranja kitarskega signala. Občutek dobimo, da sta avtorja nekako intuitivno sledila drug drugemu in se pri eksperimentiranju opirala na znanje in izkušnje z inštrumentoma. Album bi tako lahko razumeli kot vzajemno intelektualno raziskovanje zvoka, ki sta mu dodala vsak svoj osebni pečat. 

Dolgi toni na saksofonu v skladbi Srž 3 delujejo bolj reflektirano, medtem ko je Domnov doprinos konkretnejši in bolj izdelan, okrepljen z različnimi efekti, oba pa sta prisluhnila posameznim tonom in razvijala zvok spontano in zlagoma. Eksperimentiranje je zasnovano res široko in tako v Srž 4 slišimo tudi srkanje skozi ustnik saksofona. Nasploh se avtorja vračata k raziskovanju posameznih zvočnosti, le da je tu bolj prezenten zvok električne kitare in je več eksperimentiranja na saksofonu. Zadnja skladba, Srž 5, je po Tilnovih besedah nastala iz posnetka klarineta in saksofona, ki mu je dodal delay in feedback ali pa je Domen frekvenčno dopolnil Tilnov posnetek, kar je dosegel z natančno uglašenimi sinusoidnimi oscilatorji ter granularnim procesiranjem posnetka. Domnov delež je bil v počasnem drsenju navzdol, ki spominja na Shepard Risset glissando. 

Album Srž gre razumeti kot pogumen korak k eksperimentalnemu improviziranju ter neobremenjenemu raziskovanju zvočnega. Ker gre za formirana skladatelja, nas njuno poznavanje materije ne preseneča, všeč pa nam je njuna afiniteta do novega, neznanega in eksperimentalnega, zato se tudi v prihodnje nadejamo skupnih projektov in izvedb.