4. koncert Pretežno vokalnega cikla

Izbrani spored vokalno inštrumentalnih miniatur nam je postregel s samospevi Francozov C. Debussyja in G. Fauréja, domačih B. Ipavca in K. Pustinek Rakar ter Nemcev R. Schumanna in R. Straussa. Spletni koncert Slovenske filharmonije je bil zaradi naslovov posamičnih samospevov programsko označen Od večera k jutru. Izvedli sta ga pevska primadona Opere SNG Maribor, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, in prva harfistka Slovenske filharmonije, Urška Križnik Zupan. To pomeni, da se je harfistka spopadla z dodatno težavo, saj je ves čas spremljala pevsko solistko s transkripcijami že tako klavirsko oteženih del omenjenih skladateljev; razen morda pri edini slovenski noviteti Katarine Pustinek Rakar z naslovom Hladno, napisano na poezijo Neže Maurer, ki je lani praznovala devetdesetletnico. Umetnici v različnih kombinacijah že poznamo z naših in tujih odrov, njun tokratni »liederabend« pa je pomenil nekaj več. Andreja Zakonjšek Krt je že odpela podoben recital v nekdanjem vokalnem abonmaju Slovenskega komornega zbora, Francoze in Slovence ima posnete tudi na plošči, vendar ne s harfo, temveč klavirjem, Urška Križnik Zupan pa je že kar nekaj časa ena vodilnih slovenskih harfistk, ki se s podobnim izzivom tudi še ni izkazala. Zato je bila tokratna vokalno inštrumentalna glasba, združena s poezijo, s solističnim ženskim glasom in harfo posebna draž večera. Ta koncert je zaokrožil neke vrste mini prerez tovrstnega evropskega repertoarja, v katerem ima slovenski del enakovreden delež. Interpretacije obeh izvajalk so gladko prestale vse morebitne mednarodne kriterije. Naj se tega zavedamo ali pa ne, slovenska glasba drži v ustvarjalnem in poustvarjalnem pogledu korak s preostalo evropsko in svetovno srenjo.

Umetnici sta četrti koncert iz t. i. Pretežno vokalnega cikla začeli s francoskim spletom Debussyjevega (3) in Fauréjevega (4) opusa, od Lepega večera … do Najine ljubezni. Izvrstna dikcija izvirne francoščine je s subtilno harfno spremljavo poudarila impresionistični modernizem in romantično občutje Debussyja ter Fauréjevo enigmatiko. Po francoski tretjini je sledila slovenska tretjina z deloma Benjamina Ipavca (V spominsko knjigo na besedilo V. Moleta in arijo Ljuboslave iz operete Tičnik na besedilo B. Rogačkega in M. Lendovška), da bi potem slišali še prvo izvedbo dela K. Pustinek Rakar. Zimsko idiliko je skladateljica ovila v temu primerno glasbo, ki ji je ves čas dajala svojo glasbeno poanto harfa. Urška Križnik Zupan se je tudi tokrat subtilno dotikala solističnega soprana, zdaj v »hladno« ovite tone. Njen smisel za prav vsak ton in njegov odtenek je večer dodatno ovil v milino, ki jo klavir težko doseže v takih niansah, kot smo jih slišali tokrat. Odtenki njene harfe so v nekaterih odsekih prav subtilni, odigrani s totalnimi tonskimi zazvenevanji, zvenenji in odzvanjanjem, če je treba na enem samem tonu harfne strune. V zadnji, nemški repertoarni širini Schumannovih (4) in Straussovih (2) samospevov je izstopala nemška dikcija. Z izjemo slovenske novitete je pevka celotni recital odpela na pamet. Romantični glasbeni izraz je bil tukaj še dodatno podčrtan s prijemi oziroma izvedbami obeh enakovrednih izvajalk. 

»Resonančni odmev pesmi s tenkočutno glasbeno vsebino« je tako postal rezultanta tega samospevnega večera, vse do zaključne pesmi Morgen (Jutri) s še eno paradno harfno pred- in poigro. Tako kot je R. Strauss s svojimi samospevi spremenil in popeljal dotedanje hišno muziciranje v javno koncertiranje, smo lahko mi samospev s pomočjo sodobne tehnologije podoživeli tako vsebinsko ponotranjenega kot javno predvajanega. Malim liričnim oblikam, glasu operne, koncertne in oratorijske pevske s harfistko je bilo s tem omogočeno preživetje v modernem glasbenem svetu. Ta koncert je zaokrožil neke vrste mini prerez tovrstnega evropskega repertoarja, v katerem ima slovenski del enakovreden delež. Interpretacije obeh izvajalk so gladko prestale vse morebitne mednarodne kriterije. Naj se tega zavedamo ali pa ne, slovenska glasba drži v ustvarjalnem in poustvarjalnem pogledu korak s preostalo evropsko in svetovno srenjo.