24.11.2020
Kako tebi bije srce?
Skupina balans s svojim novim albumom Sam pravm dokazuje in potrjuje, da gre za mojstre zvočno-lirične poslikave postpunkovskih pejsažev.

balans
Sam pravm
KAPA Records
2020
V šesto gre še kako ... ustvarjalno samozavestno, produkcijsko enostavno, a hkrati žmohtno in večplastno ter vselej nagajivo razmišljajoče. Skupina balans s svojim novim albumom Sam pravm dokazuje in potrjuje, da gre za mojstre zvočno-lirične poslikave postpunkovskih pejsažev. Seveda je ta prispodoba postpunkovskih daljav le okvir za širšo zvočno sliko skupine balans, ki se na novem albumu Sam pravm ne oddaljuje od samosvojega lo-fi žongliranja. Toda v balansu za razliko od podobnih ritmično pogojenih izvajalcev niso ukalupljeni v obrazec uniformiranega zvočnega izraza, ki bi ga poslušalec pričakoval kot odsev njihovega minimalističnega inštrumentarija. Že na prejšnjem albumu A vam je jasno nam je bilo povsem jasno, da – če citiram svoje takratno dognanje – hendikep glede številčnosti glasbil ne obstaja, saj je vsaka naslednja skladba diametralno različna od prejšnje. Tokrat skupina balans presega zgolj zadihano vzdušje vadbenega prostora in nam postreže polnokrvno glasbeno tkivo, v katero gredo ob vsakem vnovičnem poslušanju poslušalska ušesa globlje. Že na prejšnjem albumu A vam je jasno nam je bilo povsem jasno, da – če citiram svoje takratno dognanje – hendikep glede številčnosti glasbil ne obstaja, saj je vsaka naslednja skladba diametralno različna od prejšnje. Tokrat skupina balans presega zgolj zadihano vzdušje vadbenega prostora in nam postreže polnokrvno glasbeno tkivo, v katero gredo ob vsakem vnovičnem poslušanju poslušalska ušesa globlje.
Že uvodna Uganka postreže z zajetno reduciranim šumom v produkciji, kar pripomore k še bolj prečiščeni in kakopak prodorni vokalni interpretaciji Kristin Čone, ki nas nagovarja, naj se poglobimo v svojo lastno bit, kajti do konca albuma bomo zagotovo izvedeli, kako nam srce bije. V skladbi K maš koprive v laseh je utrip pospešen, a vseeno kontrolirano zmogljiv, k čemer pripomore nekaj ritmično elektronskih začimb v Koprivah, ki fino zapolnijo okus po virtuoznem preigravanju bas kitare v režiji Andreja Pervanje. Skladateljsko aranžerski dvojec Prišla je sama in Dežuje zvočno-lirično izraznost balansa projicira v čisto novo okolje poslušalske percepcije. Gre za bolj umirjen ritem melodije, v kateri se zvočni akvarel zliva z intimno pripovedno močjo Kristininega petja, ki kljub enolični prispodobi deževnih dni deluje transcedentalno in razsvetljeno. Lahko bi rekli, da smo na trenutke priče nekakšnemu vzgonskemu vetru tistega, kar sledi. V skladbi Sam naprej, zagotovo najbolj reprezentativnem komadu novega albuma, se združujeta vsa dinamika in dramaturgija poetičnosti balansa, ki tudi tako trdokornemu spominu odpira prostor za samorealizacijo. Tudi ko nam ponuja branje akademikov, ne pa Kanyevega sranja v skladbi Njam njam, se balans ne oddalji od svojega intimnega sveta, ki ga nikoli ne popadeta suhoparnost in medlost situacijske realistike. Zato ne preseneča, da se ob izteku albuma, ki ga bardovsko zaokroži skladba Faking keš, naše bitje srca popolnoma izravna z balansovim.