29.12.2024
Politika žuželk
Danes glasbeniki redko postrežejo s prekratkimi izdajami, kvečjemu nasprotno, a ključna pomanjkljivost sicer izvrstnega kratkometražnega prvenca ljubljanskega eksperimentalnega dua Funk of Terror je prav dolžina.

Funk of Terror
Insect Politics EP
Ente Tapes
2024
Avtohtona produkcija raziskovalne ambientalne in elektroakustične glasbe je v koronskem času doživela dva vrhunca, in sicer z Nitzevim EP-jem Ankshis (AmbientSoup, 2020) in EP-jem Tūndâr (Ambient Soup, 2022) dua Lip Rouge. Zadnja leta narašča število projektov, ki so zasnovani ambientalno, manj pa je bilo konkretnih izdaj; med temi na primer izstopa album Drevesa se nam smejijo (Beton Records, 2024) producenta Slowmotion Livestream. (Pogojno lahko sem umestimo tudi izdaji Stamorja in Boštjana Simona.) Zanimanje za tovrstne muzike ostaja na domači sceni precej nišno, omejeno na skupnosti, kot je Niansa, in festivale, kot so SONICA, Grounded in Niansa Gathering. Izraz dua je vseskozi ekspresiven, stilistično poenoten, liričen in večplasten, kar ilustrira tudi izrazito melanholična in evokativna skladba Another Mind in the Green, ki bi se lahko razvijala še nadaljnjih deset minut. Podobno velja za dvominutni Conflict, ki z na posluh mikrotonalnimi melodijami ter kompleksnimi aranžmaji terenskih posnetkov in elektroakustičnih gradnikov prikliče podobo začaranega psihedeličnega gozda.
Novo poglavje domačega ambienta je minulega decembra zapisal ljubljanski duo Funk of Terror, ki je pred nedavno predstavitvijo debitantskega EP-ja Insect Politics v Channel Zeru imel edini nastop leta 2016 na festivalu Tresk. Projekt Petra Žargija in Saša Podobnika je tipičen ljubiteljski projekt, kjer službene in druge obveznosti narekujejo tempo izdajanja. Material za prvenec je nastajal zadnjih osem let, zahvala, da je izšel, pa gre butični založbi ENTE Tapes, znani po varovancih, kot so novodobni popevkar Tschimmy in avantrockerji Svojat.
Insect Politics lahko umestimo ob izdaje zastavonoš ambienta, kot so Perila, KMRU, Terekke in Jan Jelinek (denimo album Social Engineering), saj v ospredju ni le grajenje potopitvenih zvočnih pokrajin, namenjenih eskapističnemu sanjarjenju, pač pa tudi določena politična nota oziroma metapripoved, ki sicer ostaja dokaj ohlapno definirana. Naslov izhaja iz monologa protagonista Setha Brundla iz body horror klasike Muha (1986) Davida Cronenberga, kjer ta razmišlja o tem, kako brutalni, brezkompromisni, nesočutni in nevredni zaupanja so insekti. Drugi dokaj abstraktni referenci sta citata iz kultnega italijanskega stripa Dylan Dog in stripa The Saga of the Swamp Thing britanske legende Alana Moora, ki ju najdemo ob spremnem tekstu. Omenjeni citati niso ključni za interpretacijo glasbe, delujejo bolj kot poetični mežiki.
Uvodna in naslovna skladba v slabi minuti postreže s številnimi plastmi izstopajočih zvokov, ki se prelivajo med seboj (sintovske melodije, dubstep basi, abstraktne elektroakustične teksture, terenski posnetki čričkov, t. i. rejverski hoover zvok, govor z jamajškim patosom, dialog iz filma Muha, okruški fantomskih vokalov à la Burial itd.). Njihova kompleksna zvočna paleta razkriva množico referenc in zvokov, in to v pičlih 63 sekundah, a skladba se zaključi, še preden nas zares zagrabi. Izraz dua je vseskozi ekspresiven, stilistično poenoten, liričen in večplasten, kar ilustrira tudi izrazito melanholična in evokativna skladba Another Mind in the Green, ki bi se lahko razvijala še nadaljnjih deset minut. Podobno velja za dvominutni Conflict, ki z na posluh mikrotonalnimi melodijami ter kompleksnimi aranžmaji terenskih posnetkov in elektroakustičnih gradnikov prikliče podobo začaranega psihedeličnega gozda. Nekoliko zadušljivi epilog The Terror is Real, ki z naslovom namiguje na anksioznost, pa spomni na dela kanadskega kolektiva SEEKERSINTERNATIONAL, ki svoje ambientalne dubovske abstrakcije rad prepleta s sempli iz dub in reggae tradicije.
Osrednja pomanjkljivost izdaje je dolžina – komaj deset minut je za ambientalno glasbo premalo. Ideja, da glasbeniki svoje ideje predstavijo, kar se le da kompaktno, ni slaba, vendar se zdi, da so v tem primeru komadi bolj teaserji, ki sramežljivo nakazujejo, kaj duo zmore, kot pa dovršeni avtorski statement. Srčno upamo, da Funk of Terror v prihodnosti dostavi še kako obsežnejšo izdajo, zgrajeno na solidnih temeljih pričujočega debija.