Posnetek dogodka z dokumentarno in estetsko vrednostjo

Pričujoča zgoščenka prinaša posnetek sedmega abonmajskega koncerta koncertne sezone 2018/19 iz cikla Kromatika, ki ga prireja Simfonični orkester RTV Slovenija. Posnetek v živo je nastal v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na večer 18. aprila minulega leta, zgoščenka pa je izšla pri ZKP RTV Slovenija na začetku letošnjega leta. Na sporedu je bila Schubertova Maša št. 5 v As-duru, ki, kot v spremni besedi k zgoščenki zapiše dr. Katarina Bogunović Hočevar, »uteleša sintezo spoštljivosti in obvladovanja tradicije žanra katoliške liturgije ter njenega hkrati subtilnega in sublimnega spreminjanja z značilno osebno poetiko, uresničeno v samospevih in ostalih mojstrovih inštrumentalnih delih«. Delo je za izvajalce svojevrstni izziv, ki pa je, če se ga premaga s tehtno interpretacijo, vsekakor vreden dokumentiranja, denimo s trajnim zvočnim zapisom. Pred nami je torej zanimivo in tehtno glasbeno doživetje, ki poleg dokumentiranja uspešnega sodelovanja dveh naših uglednih glasbenih inštitucij ter izvrstnih solistov in mednarodno cenjenega dirigenta izkazuje tudi estetsko vrednost.

Trenutna zasedba Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana je sveža, od leta 2017 jo vodi Sebastjan Vrhovnik. Nadaljuje sicer dobro stoletje dolgo zborovsko dejavnost Matice, vendar je za trenutno, relativno novo zasedbo izvedba velikih vokalno-inštrumentalnih del iz klasičnega repertoarja vsekakor velik zalogaj in preizkus tako tehnične kot tudi umetniške dovršenosti. V smeri, ki jo je zbor Glasbene matice ubral v zadnjih letih (ta ga vodi tako skozi a capella kot tudi dela za zbor in orkester), je tovrstna izvedba dragocena izkušnja na poti izpopolnjevanja in umetniške rasti. Zboru se je pridružila še skupina izvrstnih vokalnih solistov mlajše generacije: sopranistka Mojca Bitenc Križaj, altistka Monika Bohinec, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Skupaj z uveljavljenim in upravičeno cenjenim Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter njegovim novim šefom, dirigentom Rosenom Milanovim, so posegli po Schubertovi mojstrovini. S tem so očitno hoteli oblikovati glasbeni spektakel, poleg tega pa so z izbiro sporeda zapolnili že nekaj let perečo praznino v klasičnem koncertnem repertoarju naših glasbenih inštitucij.

Solisti, zbor in ansambel so postregli z zgledno interpretacijo, ki jo odlikuje predvsem impozantna, očarljiva zvočnost velike zasedbe. Iz glasbeno-tehničnega vidika zaznamo nekaj pomanjkljivosti predvsem v smislu ravnovesja med zvočnimi gmotami zbora in orkestra, ki se nista v celoti zlila ne barvno ne dinamično. Sodeč po posnetku, pa vsekakor dopuščam možnost, da je neravnovesje rezultat samega posnetka in ne odraža nujno v celoti dejanskega zvena glasbe, kot so ga zaznali obiskovalci koncerta. Nenazadnje kot obiskovalci Cankarjevega doma vemo, da akustika Gallusove dvorane ni najbolj hvaležna za vokal. Iz slogovnega vidika je interpretacija ponudila dovolj žlahtnosti in prepoznavnosti, k čustvenemu naboju in dramatiki celotne izvedbe pa so veliko prispevali solisti, med katerimi izstopa Martin Sušnik.

Pred nami je torej zanimivo in tehtno glasbeno doživetje, ki poleg dokumentiranja uspešnega sodelovanja dveh naših uglednih glasbenih inštitucij ter izvrstnih solistov in mednarodno cenjenega dirigenta izkazuje tudi estetsko vrednost.

Posnetek koncerta si lahko ogledate TUKAJ.