Pred nami in v nas

Prvenec Reframing zasedbe Kontradikshn se je slišal kot koherentno glasbeno delo, ki je promoviralo skupino, že vajeno velikih in malih koncertnih odrov. Med drugim je skupina leta 2013 osvojila drugo nagrado na Demofestu v Banja Luki, največjem regionalnem tekmovalnem festivalu, ki v ospredje postavlja še neuveljavljena glasbena imena. O tem, v kakšni konkurenci je zasedbi to uspelo, najbolje priča podatek, da se je na festival prijavilo 400 glasbenih skupin in posameznikov. Album Reframing, ki so ga v Kontradikshn izdali leta 2016, je potrdil njihovo zvočno-lirično vizijo simbiotičnega crossoverja, v katerem so fantje združevali le na papirju nezdružljive zvočne podlage: od synth punkrocka prek nalomljenih ritmov pa vse do ritualno drveče elektronike. Prvenec je dal vetra v jadra njihovi koncertni aktivnosti, ki je v predkoronskem času, med letoma 2017 in 2020, vknjižila več kot 75 nastopov v 11 državah: poleg držav nekdanje Jugoslavije še v Avstriji, Češki, Slovaški, na Madžarskem in Poljskem. Doslednost v svojem razigranem glasbenem izrazu je brežiškim fantom priskrbela etiketo elektro rock atrakcije, ki je tudi obiskovalce, nevajene plesnih korakov, že po nekaj taktih pripravila v prepoteno kinetično maso. Seveda se nam ob poslušanju odpirajo primerjave s plejado kompatibilnih glasbenih imen s tega zvočnega spektra. Roko na srce, Kontradikshn je le eno od imen, ki v že omenjenem žanrskem sklopu ubirajo samosvojo pot in se zagotovo ne ozirajo za preteklostjo na račun sedanjosti. Ali kot fantje (feat. Adrijana Jelen) sami pravijo v čudoviti etno obarvani zaključni skladbi Ne – Bo: »Ja neću prestati / Zauvjek ću vladati«.

V tem oziru zvočno in lirično ne zaostaja niti novi album Ahead of Ourselves, ki se je kalil v koronskem času in katerega besedišče ponuja nešteto refleksij o svetu, ki je iztiril iz udobja svojega ležišča. Že uvodna skladba Come in prinaša civilizacijsko samospraševanje, kjer v Kontradikshn ugotavljajo, da »the troubles are coming / for our libido«, a vseeno ob tem premorejo zvrhano mero empatije, ko naslavljajo sebi podobne: »Come in / Tomorrow my home will be your doors to come in.« Za vse tiste, ki so prisegali na zvočni kaliber kultnih Front 242 in Skinny Puppy, je tukaj ultimativen intro skladbe Nostalgik, v kateri se skupina z grenkobnim nasmehom spominja časa popolne pandemične ustavitve naših življenj. Najbolj introvertirani moment na albumu je skladba On Demand, ki jo fantje postopoma ritmično dvigujejo z zaletne steze, pripravljeni na divjo vožnjo v neoklasičnem slogu Nine Inch Nails. Četudi se na trenutke zdi, da Kontradikshn osvobaja nakopičeno jezo, je glasbeni slog skupine dovolj intuitiven, kontroliran in hkrati energičen, da poslušalec dobi občutek hipnotične mantre, ki daje prosto pot predvsem vznesenosti in nikakor ne pretirani evforiji. To se morda še najbolj sliši v skladbi Excess, ki je kot prvi single na ustrezen način promovirala album Ahead of Ourselves. Fantje nam z njo sporočajo, da so tukaj zgolj zato, da bi za nas sprostili nakopičeni stres in, sodeč po gravitiranju k fini ritmični figuraliki, zvabili tudi neplesalce k plesu. To je vsekakor motivacijska, navdihujoča formula, pri kateri ekipa – Anže Kump (bobni), Matej Plešej (kitara, synths), Petar Stojanović (synth, lirika, vokal) – ohranja (ne)mirno kri in se z vsakim naslednjim skladateljskim korakom osredotoča na impregnacijo elektro-punk-rock sozvočja. Seveda se nam ob poslušanju odpirajo primerjave s plejado kompatibilnih glasbenih imen s tega zvočnega spektra. Roko na srce, Kontradikshn je le eno od imen, ki v že omenjenem žanrskem sklopu ubirajo samosvojo pot in se zagotovo ne ozirajo za preteklostjo na račun sedanjosti. Ali kot fantje (feat. Adrijana Jelen) sami pravijo v čudoviti etno obarvani zaključni skladbi Ne – Bo: »Ja neću prestati / Zauvjek ću vladati«.