Slovensko-francoska naveza kot se šika

Si predstavljate, da bi Robbie Williams ali pa Rhianna svoja albuma objavila pri založbi Menart? In kaj bi to pomenilo za domačo pop sceno? Glede na bolj kot ne mizerno kondicijo zastavonoš domačega popa bi bilo bržkone iluzorno pričakovati, da bi tuji poslušalci z brskanjem po Menartovem katalogu našli kaj več kot zanimive kuriozitete, ki bi po najbolj optimističnem scenariju morda lahko zanetile podobno evforijo, kot jo je na alter sceni pred nekaj leti sprožil sirijski posebnež Omar Souleyman. No, če ta scenarij preslikamo v okvir domače butične založbe RX:TX, specializirane za sodobno elektronsko glasbo, izdajanje plošč tujim glasbenikom dobi precej drugačen, vzpodbuden predznak. Domači elektronski producenti v primerjavi s svojimi pop kolegi namreč precej bolj uspešno sledijo aktualnim svetovnim smernicam, kar se je nenazadnje potrdilo s kompilacijo Sampler, na kateri je RX:TX zbrala večino najzanimivejših domačih ustvarjalcev bass in beats glasbe.

Izid ploščka Step Thru francoskega producenta Pierra Troela alias Fulgeancea zato navdaja z optimizmom, vendar previdnost vseeno ni odveč. RX:TX je glasbo tujih ustvarjalcev objavljala že v preteklosti, a je bil izkupiček kljub odmevnosti na domači sceni relativno majhen. RX:TX je sicer postala ena prepoznavnejših domačih založb v tujini in nekateri njeni varovanci so priložnostno dobili tudi kakšen nastop v tujini, vendar so kljub temu osta(ja)li na obrobju. Pa čeprav je Robin Rimbaud oziroma Scanner veljal, ko je izdal album pri RX:TX, za zvezdnika eksperimentalne elektronike. So pa verjetno sodelovanja s tujimi producenti pustila sledi med domačimi producenti; nenazadnje je RX:TX že desetletje najbolj referenčna domača elektronska založba tudi zato, ker je vse do danes ohranila visoke standarde, ki si jih je postavila v svojih začetkih.

Potem ko je eksperimentalna elektronika na meji med klubsko glasbo in zvočno umetnostjo pred nekaj leti začela izgubljati sapo, je RX:TX pred dvema letoma prenovila uredniško ekipo in z njo vstopila v polje aktualne bass in beats produkcije. Po Samplerju sta svoja izjemna prvenca pri njej objavila novinec Oknai in DJ veteran Borka, pred nedavnim pa se je založba spečala še s francoskim upom, ki so ga kljub razmeroma kratki karieri že opazili trendseterji, kot sta denimo BBC-jeva didžeja Gilles Peterson in Mary Anne Hobbs. Ni presenetljivo, da so zato ploščo Step Thru že opazili tudi priljubljeni spletni portali, ki kot zanimivost med drugim izpostavljajo, da je plošča izšla pri slovenski založbi. Ker imajo založbe v beats in bass sceni pomembno (nemalokrat ključno) vlogo, bi to lahko pomenilo, da bodo večje pozornosti v tujini deležni tudi domači RX:TX-ovci, in to še toliko bolj, če bo založbi v bodoče uspelo pod svoje okrilje spraviti še kakšnega vidnega tujega producenta.

V času glasbene hiperprodukcije ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se Fulgeance odločil, da pri v tujini kljub vsemu razmeroma eksotični založbi RX:TX izda material, ki se mu je nabral na njegovih diskih. Toda plošček Step Thru je vse prej kot zbirka zaprašenih ostankov. Po zanimivosti in dodelanosti je povsem primerljiv z njegovim odmevnim lanskoletnim prvencem To All Of You, na katerem je beate lomil na basovskih premisah. Še več, estetika, ki se tokrat bolj nagne na stran beatsov in hip hopa, namiguje na to, da se Fulgeance z novo ploščo celo bolj spogleduje s smernicami, ki jim po novem sledi založba RX:TX. Njegove izpiljene, v mojstrsko dodelano celoto zaokrožene skladbe izstopajo tudi skozi prizmo beats trendov, ki prepogosto stavijo zgolj na zanimive nastavke posameznih idej. Fulgeance te ideje izbrusi in njihov potencial realizira v skladbah, ki na eni strani sledijo naukom čislanih francoskih house in electro producentov, na drugi pa se še trdneje oprimejo svežih beats pogruntavščin, ki iz ZDA in z Otoka vse bolj prodirajo tudi v evropsko klubsko podtalje.

Izvrstno se znajde v skladbah, kjer se mu pridružita Fresh Daily in MC Yinka, ki spomnijo na čase, ko so se emsiji začeli družiti s producenti elektronske glasbe. Še boljši je v pokimavajočih instrumentalih, ki včasih zadišijo po igrivosti electro-house posebneža Mr Oiza, drugič pa po zamaknjeni atmosferičnosti britanskih veljakov plesnih muzik. Toda hkrati se zdi, da so to le nekakšne reminiscence na glasbo, s katero je Fulgeance odraščal. Skozi sodobne produkcijske trike in izkušnjo sodobne beats glasbe namreč zaživijo v sveži, dinamični podobi, ki jo narekujejo aktualni podtalni (in vse bolj celo sredinski) klubski trendi. V nekaterih skladbah posamezne ideje sicer morda nekoliko zbledijo, je pa res, da je teh le za vzorec. Izvrsten vtis plošče Step Thru okrepi še všečen remiks britanskega beats zvezdnika Kelpa, ki potrdi, da postaja Fulgeance vse bolj opazen tudi v sredini glasbenih somišljenikov, kar nas posredno navdaja z optimizmom, da bomo v bodoče kakšnega od njih morda našli tudi v katalogu založbe RX:TX.

In kaj to pomeni za domačo sceno? Razen tega, da se ime RX:TX pojavlja v (tujih) recenzijah plošče Step Thru, denimo še to, da si je Fulgeance za promocijo izida izbral klub Gala Hala, kjer so skupaj z njim nastopili tudi Kelpe in nekateri domači kreativci. Nedvomno torej lepa vzpodbuda za domačo elektronsko sceno, na kateri resda ne manjka nastopov tujih zvezdnikov, a se iz tega žal le izjemoma porodijo tesnejše prijateljske vezi med tujimi in domačimi ustvarjalci. To pa je le še razlog več, da se veselimo RX:TX strategije sodelovanja s tujimi producenti.