Tretja avtorska zgoščenka Ambroža Čopija, tokrat s Komornim zborom Ave

Delo Ambroža Čopija se je vsestransko vrezalo v slovensko zborovsko življenje: v ustvarjalnost, poustvarjalnost, zborovsko dirigiranje, pedagoško delo in številne zborovske dogodke. Tokrat je v ospredju Čopijevo skladateljsko delo, ki je osrednje prav na področju zborovske glasbe. Dvema starejšima avtorskima zgoščenkama se z letnico 2013 pridružuje tretja: ta, kot napoveduje naslov Praeparate corda vestra, je posvečena njegovemu sakralnemu opusu. 

Hvalevredno je že to, da je Ambrožu Čopiju uspelo izdati avtorsko zgoščenko, še bolj pa dejstvo, da v projektu sodeluje Komorni zbor Ave, se pravi tisto urejeno in uglašeno pevsko telo, ki je s svojo pevsko izoblikovanostjo kot poklicano za izvedbo tega repertoarja. Posebna in ne prav vsakdanja je kombinacija, da skladatelj – kot najintimnejši poznavalec svojega dela in kot dolgoletni zborovski umetniški vodja – prevzame interpretacijo svojih del. Čopijeve interpretacije z zborom Ave so jasne, logične, dramaturško in izpovedno močne in ne prestopajo praga dramatične napetosti. 

Na zgoščenki zbrana dela predstavljajo Čopijev opus iz obdobja 1996–2013, ki ga zamejujeta Psalmus 108 in cikel Tri duhovniykh khora. Vključuje tudi cikel štirih marijanskih pesmi, Quatuor antiphonae Marianae selectae, ki razkriva enovitost skladateljskega sloga: iz romantike in ekspresionizma izhajajoč zborovski stavek s poudarjeno melodiko in istočasno s harmonijo, ki je v vsakem trenutku ključni nosilec zvočnega in barvnega glasbenega prostora. Drugačno nizanje linij in počasnejšo dinamiko spreminjanja barv izražata cikel Tri duhovniykh khora ter ciklus petih motetov In Domino speravit cor meum z bolj umirjenim, počasnim tokom, medtem ko na zaključku zgoščenke stoji na zborovskih odrih izjemno priljubljena in ritmično pestra skladba Psalmus 108.

Čopijevi zvočni prostori so polni, gostobesedni, skladbe pa po motivični in dramaturški zgradbi razumljive in zapomljive. Glasba mestoma prikliče v spomin – včasih namerno, včasih nezavedno – delčke že slišanih skladateljevih lastnih ali tujih skladb. Čopijev skladateljski slog odlikuje izrazita akordična miselnost in s tem prepoznavna barvno kombiniranje in plastenje. To podpira poln, močen in zaokrožen ton Komornega zbora Ave, ki sestoji iz solistično izoblikovanih glasov, ki pa so popolnoma vpeti v tkivo zborovskega tuttija. Zgoščenka razkriva glasbeni jezik Ambroža Čopija z značilnimi, prepoznavnimi konturami ter sorazmerno enovitost, saj predstavlja »šele« sedemnajst let skladateljeve ustvarjalnosti. 

Zgoščenka Praeparate corda vestra Ambroža Čopija nosi podnaslov Musica sacra I., kar napoveduje – upajmo, da skorajšnje – nadaljnje avtorske izdaje.