Tretji koncertni ciklus SiBRASS 2019 se je sklenil z vokalno inštrumentalnim Triom Seraphim

Zaključni oziroma peti koncert tretje sezone ciklusa SiBRASS je tokrat (22. dec. 2019) v veliki ali Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pripadel vokalno inštrumentalnemu Triu Seraphim. Od leta 2006 ga sestavljajo sopranistka Marta Močnik Pirc, trobentač Jure Gradišnik in organist Klemen Karlin. Rekli bi lahko, da gre za enega od cvetoberov slovenskih glasbenikov srednje generacije, njihov tokratni, precej spektakularno odigrani nastop pa je prinesel kar nekaj presenečenj. Rekli bi lahko, da gre za enega od cvetoberov slovenskih glasbenikov srednje generacije, njihov tokratni, precej spektakularno odigrani nastop pa je prinesel kar nekaj presenečenj. 

Najprej je to prišlo do izraza v odličnem muziciranju trojice ter njihovi izvrstni komorni prilagodljivosti. Vendar z začetkom in s koncem v baroku izvajalci še niso povedali vsega, saj so med ta najbolj značilen in za zasedbo kar spektakularen opus dodali še dela štirih slovenskih skladateljev: Ivana Florjanca, Andreja Missona, Damijana Močnika in Petra Kopača; skladbe zadnjih treh so doživela krstne izvedbe.

Na dodatno praznično okrašenem odru z orgelskim inštrumentom¹ so vsi trije pričeli z eno od popularnih skladb za to zasedbo, Sound the Trumpet Angleža H. Purcella, v priredbi M. Machella. Pot bleščečemu zvoku se je s tem odprla. Alleluia (iz Janezovega razodetja) I. Florjanca (2010) je odprla pot bleščečim zvokom in ob še eni ponovitvi smo lahko obnovili tezo, da gre za eno tehtnejših tovrstnih del na Slovenskem v novejšem času. Missonova prva izvedba Pričakovanje kralja – Adventna zgodba je zahtevala uporabo kar treh različkov najvišjega trobila, trobente, in sicer krilnega roga, trobente in pikolo trobente. V tej se je v malem razvilo celotno adventno-božično razodetje, ki je v velikem pogledu in slišanju od daleč zaobjelo tudi najmanjšo tovrstno intimo. Pri tem se je pevska solistka – sopranistka zlahka kosala z visokimi toni trobente. Oba spremljevalca sta do najmanjše subtilnosti in komorne podrejenosti spoštovala tovrstne pevske dikcije. Sledilo je obsežno sedemstavčno, skoraj pol ure trajajoče delo Ero Cras D. Močnika. Tudi ta razdelitev na sedem stavkov pomeni določene adventne (koledarske) stopnje (od 17. do 23. dec.). V pričujoči ponudbi je morda to delo še najbolj sodobno, moderno očrtalo skladateljevo zunajglasbeno in tudi idejno povsem znani čas in prostor. Podobno govorico smo slišali v delu Danes je Jezus nam rojen P. Kopača. Bachovemu Preludiju v C-duru, BWV 547 za orgle solo sta sledili deli za trio, in sicer priredba (H. Bornefeld) sopranske arije Vriskajte Bogu v vseh deželah! iz Bachove Kantate BWV 51, ki je bilo najkvalitetnejše delo te matineje, ter kot dodatek še Ave Marija. 

Zadnji koncert ciklusa SiBRASS 2019 je bil tako kronska priča vsega že prej slišanega, potem ko so v njem nastopili Trobilni ansambel Slovenske filharmonije in T. H. Poulson, Balkan Connection Brass, J. Rošer & T. Horvat v glasbi za rog in klavir ter Musica Camerata. 

1 Od leta 2002 dalje, prihaja pa iz Škofijske orglarske delavnice, Maribor/Hoče. Gre za orgelski inštrument s tremi manuali in pedalom, mehansko trakturo, električnim registratorjem, elektronsko nastavitvijo in sekvencarjem in 14 (pojočimi) registri.