Flores Musicae 2021 - festival srednjeveške in renesančne glasbe

Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, sprva znan pod imenom Dnevi stare glasbe, je letos doživel enajsto edicijo. Festival, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, je do sedaj postregel z več kot petdesetimi koncerti, s katerimi je na Primorskem našel hvaležno poslušalstvo in vzgojil zvesto, zanimanja polno občinstvo. Umetniški vodja festivala, lutnjist Bor Zuljan, je letošnji spored spletel okrog povezav med glasbo in poezijo, in sicer z mislijo na letošnjo 700-letnico smrti velikega srednjeveškega pesnika Danteja Alighierija. Cikel, katerega zasnova je v prvi plan postavila vokalnega solista, je prinesel nastope štirih vrhunskih pevcev oziroma pevk, ki so nastopili ob spremljavi izvrstnih inštrumentalistov. Vsak izmed solistov je v sebi najbolj domačem slogu ter s prepoznavno karizmo predstavil prerez skozi skoraj tisočletje glasbenega izročila, ki bi ga lahko opisali kot uglasbitve poezije. Od srednjeveške mitološke in sakralne prek renesančne intimne do sodobne ljubezenske, komične in lokalpatriotske tematike – kvalitetna poezija in glasba ter vrhunske, navdihnjene in iskrene interpretacije so tisto, po čemer bo ta cikel koncertov ostal v trajnem spominu kot dragocena obogatitev kulturnega življenja na Primorskem.

Srednjeveško glasbo in pesništvo so močno zaznamovali tudi številni, pogosto anonimni pesniki-pevci, imenovani trubadurji. Ti so peli o ljubezni, s svojimi prigodami pa tudi razveseljevali poslušalce. Če na to tradicijo gledamo dovolj široko, lahko rečemo, da se nanjo navezujejo tudi pesniki-pevci našega časa, ki jih imenujemo kantavtorji. Zato pravzaprav ne preseneča, da je Zuljan v spored letošnjega festivala Flores Musicae uvrstil goriškega pesnika, pevca in komedijanta Iztoka Mlakarja, trubadurja našega časa. Zaupal mu je celo otvoritev festivala, dva koncerta (28. in 30. septembra) v novogoriški Mestni galeriji. Iztok Mlakar je nastopil ob svojem zvestem glasbenem spremljevalcu, izjemno spretnem in muzikalnem multiinštrumentalistu Davidu Šuligoju. Skupaj sta predstavila spored, stkan iz dobro znanih pesmi, kot so Štefana in Bertolin, Od Franca Frančeškina god in Avtopromet Gorica, do novejših, kot je hit Dadline Blues. Mlakar je mojster komunikacije, s preprostimi besedami seže v srca poslušalcev. In to zato, ker ravno s preprostimi, domačimi besedami poseže v najgloblje, najbolj življenjske teme – od politike, zgodovine in filozofije do ljubezni, mladosti in staranja ter v hrano, pijačo in ženske zajetega veselja do življenja. Nastop Iztoka Mlakarja je enkratna kombinacija stand-up komedije in šansona. Prisotne nagovori z besedami, anekdotami, lastnimi opažanji in šalami, na katere naveže svoje pesmi. V svoji trubadurski zakladnici ima pesem za prav vsako priložnost. Zven dua Mlakar–Šuligoj je prepoznaven in domač, ker skupaj muzicirata že desetletja, nenazadnje sta skupaj posnela album Štorije in baldorije, ki je leta 1990 izšel na kaseti pri založbi ZKP RTV Slovenija. Ob trideseti obletnici albuma, s katerim je goriški igralec doživel preboj v svet glasbe ter zaslovel kot pesnik slovenskega Mediterana, je ista založba legendarni album lani izdala še na vinilu.

Drugemu koncertnemu sporedu festivala smo prisluhnili 1. oktobra v dvorani graščine v Vipolžah. To srečanje z avtentično srednjeveško glasbo je pravzaprav pripadalo dvema koncertnima cikloma: poleg Flores Musicae tudi festivalu stare glasbe Musica Cortese, ki ga prireja italijansko društvo Dramsam. Oba festivala sta bila letos pretkana z isto rdečo nitjo, 700. obletnico Dantejeve smrti. Zato ne preseneča, da je bil tudi tokratni koncert, ki si ga delita obmejna/čezmejna festivala, posvečen srednjeveški liriki, njenim uglasbitvam ter značilnim temam, ki jih najdemo tako v Dantejevih kot tudi v trubadurskih verzih. Spored sta pripravila Anne Azèma, svetovno znana francosko-ameriška pevka in strokovnjakinja za srednjeveško glasbo, ter domačin Fabio Accurso, virtuoz na brenkalih in član ansambla Musica Cortese. Preden smo se prepustili glasbi, so prisotno slovensko-italijansko občinstvo nagovorili Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, Bor Zuljan, umetniški vodja festivala Flores Musicae, ter Alessandra Cossi, kuratorka festivala Musica Cortese. Anne Azèma in Fabio Accurso sta pripravila privlačen in reprezentativen spored, na katerem so svoje mesto v spremstvu gregorijanskega korala in pesmi neznanih snovalcev našle predvsem pesmi predstavnikov trubadurske tradicije, kot so Rimbaut de Vacqueyras, Bertran de Born, Thibault de Champagne, Philippe de Chancelier in Moniot d’Arras. Te so po tematiki sorodne Dantejevemu miselnemu in čustvenemu svetu in zajemajo ljubezensko, viteško in filozofsko estetiko poznega srednjega veka. Anne Azèma odlikuje tehnično dovršen ter izjemno ekspresiven vokal, ki ima eterično, a hkrati tudi meseno, zemeljsko kvaliteto. Fabio Accurso se je predstavil kot sproščen, muzikalen virtuoz na srednjeveških brenkalih in pihalih. Skupaj sta podala vrhunski koncert, s katerim nista zgolj pričarala vzdušja srednjeveškega dvora, temveč oživela estetiko časovno in ideološko oddaljenega sveta.

Tretji koncert je potekal 2. oktobra v cerkvici sv. Mihaela v Šmihelu, ki se razen z gotsko arhitekturo ponaša tudi z lepo ohranjenim ciklom gotskih fresk. Dogodek je nastal v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šmihel-Ozeljan in Zavodom Kinokašča, bil pa je hkrati del Dnevov evropske kulturne dediščine ter Tedna kulturne dediščine, ki ga prireja Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Ambient je bil kot nalašč za koncert, ki nas je ponesel v dva vzporedno bivajoča svetova, prisotna v srednjeveški Evropi: krščanskega, katerega sakralno tematiko in simboliko je v besedo in glasbo v 12. stoletju ujela enkratno navdihnjena redovnica Hildegard von Bingen, ter še starejšega, predkrščanskega, katerega mitologijo poznamo med drugim iz staronordijskega rokopisa Codex Regius. Ta je nastal na Islandiji v 13. stoletju kot zapis veliko starejših nordijskih poganskih epov, predvsem pesnitve Edda. Spored z naslovom Ab ortu ad Occasum sta zasnovali in izvedli švicarska pevka in harfistka Hanna Marti ter ameriška flavtistka Mara Winter, ki skupaj nastopata kot Duo Moirai. Spored je bil torej preplet rekonstrukcij morebitne glasbene podobe pesmi nordijskih jasnovidk, katerih besedila so ohranjena v zbirki Codex Regius, ter sakralnih pesmi Hildegard von Bingen, ki so zrasle iz tradicije gregorijanskega korala. Hanna Marti je navdušila kot pripovedovalka, ki svoje petje spremlja na srednjeveški harfi, kot je bila navada srednjeveških izvajalcev epskih pesnitev. Njen glas je pretresljivo ekspresiven, s presenetljivo širokim dinamičnim razponom, spremlja pa ga njeno prebiranje osmerostrunske srednjeveške harfe. Pri improviziranih inštrumentalnih intermezzih je na srednjeveških prečnih flavtah zablestela Mara Winter. Njeno igro odlikuje izjemna muzikalnost, bogata barvna in dinamična lestvica ter skladno oblikovan ton, ki ga izvablja iz svojih pihal. Glasbenici sta skupaj enakovredno prispevali k povednosti interpretacij ter ustvarili čarobno, h kontemplaciji spodbujajoče vzdušje. Hanna Marti in Mara Winter sta se kot Duo Moirai slovenskemu občinstvu prvič predstavili na Festivalu Radovljica že leta 2017, ko sta izvajali spored Krvavo zlato, prepletene usode – rekonstrukcije spevov iz staroislandskega epa Edda. Leto pred tem je Hanna Marti na istem festivalu nastopila kot solistka in izvedla lastne rekonstrukcije srednjeveških uglasbitev Orfejevih prigod iz Ovidijevih Metamorfoz.

Festivalsko dogajanje se je zaključilo 3. oktobra s koncertom v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, na katerem sta nastopila britanska sopranistka Emma Kirkby in slovenski lutnjist Bor Zuljan. Emma Kirkby se je v zgodovino prebujene historične interpretacije stare glasbe zapisala kot pionirka, po mnenju BBC Musica Magazina ena izmed desetih najvplivnejših sopranistk preteklega stoletja. V dobrih štirih desetletjih umetniškega delovanja je močno vplivala na sodobno izvajalsko prakso stare glasbe, zvesto zgodovinskim slogom, z leti pa je nadgrajevala in plemenitila svojo sposobnost podoživljanja in podajanja globokih literarnih in glasbenih vsebin. Pred slovenskim občinstvom je nastopila že večkrat, med drugim na Festivalu Radovljica leta 2009 in 2013, in sicer s sporedom, posvečenim Johnu Dowlandu ob 450. obletnici njegovega rojstva, pa leta 2015 v Ljubljani v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Emma Kirkby je tokrat nastopila ob Boru Zuljanu, ki je v Ženevi končal magistrski študij kitare in lutnje, srednjeveške glasbe ter glasbene pedagogike, zdaj pa na dveh ženevskih konservatorijih (Conservatoire de musique de Genève in Conservatoire Populaire de Musique de Genève) poučuje lutnjo in kitaro. Bor Zuljan je v preteklem letu izdal svoj prvi solistični album, ki je v celoti posvečen delom Johna Dowlanda. Za ta dosežek je med drugim prejel prestižno nagrado diapason d'or francoske revije za klasično glasbo Diapason. Za Dowlanda in njegove sodobnike značilna melanholija je prežemala večino sporeda, ki pa vendarle ni bil pretirano temačen ali monoton. Ljubezenska tematika je vedno aktualna, glasbeni jezik izbranih del, kot so Flow my tears, In darkness let me dwell ali Fine knacks for ladies pa razumljiv, všečen in sposoben vzbujanja iskrenih čustev. Spored, ki je bil preplet pesmi Johna Dowlanda in njegovega manj znanega sodobnika Johna Danyela ter Dowlandovih solističnih del za lutnjo, je bil izveden resnično vrhunsko. Občinstvo je nastop Emme Kirkby in Bora Zuljana spremljalo z nevsakdanje napeto zbranostjo in neprikritim navdušenjem. Tako pevka kot inštrumentalist sta s prisotnimi vzpostavila intimen stik in s skupnim podajanjem glasbe, prežete z močnimi čustvi, pustila globok vtis.

Vsi štirje koncerti letošnjega festivala Flores Musicae so se povezali v tesno celoto: cikel, katerega zasnova je v prvi plan postavila vokalnega solista, je prinesel nastope štirih vrhunskih pevcev oziroma pevk, ki so nastopili ob spremljavi izvrstnih inštrumentalistov. Vsak izmed solistov je v sebi najbolj domačem slogu ter s prepoznavno karizmo predstavil prerez skozi skoraj tisočletje glasbenega izročila, ki bi ga lahko opisali kot uglasbitve poezije. Od srednjeveške mitološke in sakralne prek renesančne intimne do sodobne ljubezenske, komične in lokalpatriotske tematike – kvalitetna poezija in glasba ter vrhunske, navdihnjene in iskrene interpretacije so tisto, po čemer bo ta cikel koncertov ostal v trajnem spominu kot dragocena obogatitev kulturnega življenja na Primorskem.