Novo delo Misijonar tudi v Novem mestu

V nedeljo, 16. 2., smo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu v okviru Novomeškega sakralnega abonmaja prisluhnili delu Misijonar skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk. Besedilo zanj je prispeval Saša Potisk.

Kantata Misijonar je nastala z namenom počastitve 200-letnice rojstva misijonarja in raziskovalca Belega Nila, dr. Ignacija Knobleharja. Občina Škocjan je jubilej praznovala v letu 2019, ko je bilo omenjeno delo krstno izvedeno. Prisostvovali smo smelemu koncertu. Tenorist Rok Ferenčak je kljub manjšim spodrsljajem svoj part odpel čisto in z dobro izgovorjavo. Žal je bilo slednjega manj pri baritonistu Robertu Vrčonu, ki ga je kdaj pa kdaj odnesla tudi intonacija. Prepričljiva je bila sopranistka Zala Hodnik, njen prodorni in čisti glas je lepo prešel čez vse nastopajoče ter se zlil v zbor, kadar je bilo to potrebno.

Vokalno-inštrumentalno delo Misijonar je pisano za pevce soliste, mešani pevski zbor ter oboo in orgle. Solistične vloge so bile zaupane sopranistki Zali Hodnik, tenoristu Roku Ferenčaku in baritonistu Robertu Vrčonu, na oboo je igrala Manca Bratkič, na orgle pa Gregor Klančič. V okviru tega sodelovanja se je priložnostno zbral tudi mešani pevski zbor, ki sta ga pripravili Savina Šoštarec in Sonja Povše Krmc. 

Kantata o Ignaciju Knobleharju je sestavljena iz 12 delov, vsak s pomenljivim naslovom: Vse ima svojo uro, Klic, Mu reče, Pridigar 3, Uči se, Pojdi po svetu, Afrika, Bog je naša priča, Beli Nil, Poglej, Dobrotnik, Smrt, Sin moj, nisi pozabil mojega nauka. Deli se povežejo v celoto preko govorov, recitativov, zboristov in arij. Besedilo je s prepletom slednjega dobilo širši pomen. Melodika, ki spominja na pete cerkvene psalme, je preprosta in poslušljiva. Ker se kantata nanaša na celotno misijonarjevo življenje, se dotakne tudi njegove nove dežele Afrike. Skladateljica tako v  sedmi sliki z afriškim melosom doseže raznolikost in globino tega dela. Misijonar je v harmonskem smislu premišljeno in drzno delo, a v duhu današnjega časa. Prav ta preprosta melodika in predvsem trdna harmonska tekstura še bolj predstavljata preplet in zanimivost Ignacijevega življenja. 

Prisostvovali smo smelemu koncertu. Tenorist Rok Ferenčak je kljub manjšim spodrsljajem svoj part odpel čisto in z dobro izgovorjavo. Žal je bilo slednjega manj pri baritonistu Robertu Vrčonu, ki ga je kdaj pa kdaj odnesla tudi intonacija. Prepričljiva je bila sopranistka Zala Hodnik, njen prodorni in čisti glas je lepo prešel čez vse nastopajoče ter se zlil v zbor, kadar je bilo to potrebno. Oboistka Manca Bratkič in organist Gregor Klančič sta zaigrala dve skladbi za oboo in orgle ter eno za orgle na začetku koncerta, pred omenjeno kantato, in s tem koncert povezala v lepo celoto. Uigranost med njima se je pokazala tudi v kantati, kjer sta soliste in zboriste odlično spremljala vsak s svojim inštrumentom. Vse je s čudovito energijo vodila dirigentska roka skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk.

Občina Škocjan je z razlogom ponosna na novo delo, zato je prav, da smo mu prisluhnili tudi v Novem mestu. Upam, da bo Misijonar umeščen na program tudi še kje drugje.