Oda večnosti

Uroš Klančar aka Symann Ulix nas na svojem EP-ju Acupunctures popelje na področje fantastične levitve zvoka, ki poganja transformacijo iz deep techna v ambientalno elektroniko. Ob vsej tehnični dovršenosti smo priče naravnemu procesu, ki ga zaznamuje mehkoba sinaptičnih struktur in prožnost skladateljevih (za)misli. Ulixova ritualno plemenska ritmika kot himna glasbeni pripadnosti v ravno pravšnji meri glorificira ustvarjalno norost in umetniško večnost. In ta mini album je ravno to: oda večnosti, ki jo preteklost dopolnjuje in prihodnost navdihuje.

Ulixova sinaptična akupunktura deluje blagodejno na vsa čutila in v tako sinhroniziranem zvočnem okolju ohranja pozornost poslušalca od začetka do konca. To nikakor ne zmanjšuje možnosti seciranja na posamične dele, ki so skladno neodvisni, a hkrati kot celota sestavljajo koherentno zvočno poetiko. Res pa je, da si poslušalec lahko ustvari najverodostojnejšo zvočno sliko, ki hrepeni po dodatnem odmerku užitka, ko se prepusti skladateljskemu (pre)toku med izbranimi skladbami. V pomoč ali vsebinski smerokaz nam je na voljo priložena lirika, ki jo podpisuje Tine Bele, čigar lepopisje z jase na slikovit način zajema Ulixovo glasbo. Slednja je dovolj koncizno izoblikovana, premišljena in poslušalcu ponuja svoboden prehod med realnim in domišljijskim. Z nujnim poudarkom, da je preplet obeh v rokah avtorja, ki svojo nadvse navdihujočo in izvirno (z)godbo krmili s stimulativnim in optimističnim stanjem duha. Tudi zaključna skladba Liberation, ki jo po dolgem in po čez prestrezajo melanholično nostalgični zvočni motivi, nas v osnovi navdaja z upanjem v jutri. To čudovito Ulixovo zvočno zarjo lepo opisujejo Beletovi verzi: »ker koncu vedno sledi nov začetek/ spili bomo čaj in se spet čvrsto objeli«. Še pred tem smo uvodoma v skladbi Swinging On bili priče kolobarjenju mehkih žic, skozi katere svoj zvočni odtis puščajo skladateljsko usmerjene elektrode. V naslovni Acupunctures smo se znašli na nočni jasi, kjer sta nas v sinaptično pogojenem meditativnem okolju prevevala mir in spokoj. 

Ulix kot mojster rahločutne levitve zvoka nas pripelje v simbiotično stanje z naravo, ko, kot pesniško izpisuje Bele, ob sončnem rojstvu vdahnemo vso lepoto sveta. Z Mambo Mutants nastopi čas za ples, ki ga z vsakim naslednjim korakom in gibom odreja odmev pozabljenih spominov. Ulixova ritualno plemenska ritmika kot himna glasbeni pripadnosti v ravno pravšnji meri glorificira ustvarjalno norost in umetniško večnost. In ta mini album je ravno to: oda večnosti, ki jo preteklost dopolnjuje in prihodnost navdihuje.