Različno obarvani dueti na Friformi

Večeri Friforme  KUD-a Mreža imajo poseben naboj in so vsakič znova presenečenje. Tudi majski četrtek v Gromki je obetal veliko nepričakovanega. Na odru so se pomerile tri dvojice: Tea Vidmar in Tristan Honsinger, Reuben Derrick in Urban Kušar ter Susanna Gartmayer in Stefan Schneider, ki tvorita duo So sner. Iskrivi nastop vokalistke Tee Vidmar in čelista Tristana Honsingerja nas je očaral in navdušil, saj sta se glasbenika odlično ujela in pokazala obilo smisla za humor. Nastop saksofonista in klarinetista Reubena Derricka s tolkalcem Urbanom Kušarjem, je bil drugačen, bolj študijski in s fokusom na eksperimentiranju. Tretji duo je izrazil živahno komuniciranje med tehnologijo in glasbilom, pri čemer gre pohvaliti uravnoteženost obeh izvajalcev in domišljijo, s katero je Susanna posegala v ritmično osnovo.

Iskrivi nastop vokalistke Tee Vidmar in čelista Tristana Honsingerja nas je očaral in navdušil, saj sta se glasbenika odlično ujela in pokazala obilo smisla za humor. Tristan je večer začel s solom na čelu, Tea pa ga je dopolnila s pravim tempom in pokazala, da ima izjemen zvočni potencial. Slišali smo glasove, kot so kukanje, godrnjanje, godenje, škripanje …, res neverjeten nabor zvokov. Čelist je svoje izvajanje dopolnil z izgovarjanjem humorno obarvanega besedila, kar je Tea odlično ujela v duhovit dialog, med katerim sta skupaj izvajala razne gage in stopnjevala igro, nato pa jo spet umirila v elegičen duo, v katerem je vokalistka izvajala melanholičen solo ob melodični spremljavi. To razpoloženje se je ponovno prelilo v duhovito pripoved čelista, kar je dopolnilo petje in nato izjemno hitra artikulacija glasov. Izvajalca sta povezano sprožala napet nastop, v katerem je Tristan Honsinger zabavno izgovarjal besedilo, Tea Vidmar pa ga je ilustrirala z glasovi. Slišali smo celo citat My Darling Clementine, kar je bila le ena od domislic hudomušnega čelista. Njun nastop je bil lepo sinhroniziran in spontano sproščen, luciden in neverjetno pester, pri čemer sta se oba izkazala kot dovršeni umetniški osebnosti.

Nastop druge dvojice, saksofonista in klarinetista Reubena Derricka s tolkalcem Urbanom Kušarjem, je bil drugačen, bolj študijski in s fokusom na eksperimentiranju. Derrick se je ob intenzivnem perkusivnem naboju Kušarja osredotočil na zvočni vzorec, ki ga je nekaj časa ponavljal. Nato je Derrick nadaljeval v ožjem tonskem razponu in se orientiral na intenzivno podajanje posameznih tonov, Kušar pa se je bojevito posvetil vragolijam na bobnih, ki jih je pospremil z raznimi predmeti, iz katerih je izvabljal perkusivne zvoke ali jih uporabljal na bobnih. Skupaj sta utirila zvočno ritmični vzorec, ki sta ga nekaj časa ponavljala z minimalnimi spremembami. Tolkala so ustvarila vzdušje nekakšne zamaknjenosti, medtem ko se je saksofonist umiril, da bi nato skupaj oblikovala manj intenziven diskurz. Tega je Kušar ponovno razgibal z raznimi zvočili in razvil v eksperimentalen monolog, Derrick pa je saksofon zamenjal s klarinetom, na katerem je sprva preigraval posamezne tone, kot protiutež intenzivnim tolkalom, nato pa sestavil polklarinet in se ponovno zagnal v bolj razburkan dialog s Kušarjem. Njun nastop smo razumeli kot eksperimentalno raziskovanje inštrumentov in preigravanje posameznih vzorcev, kar je vodilo k sestavu temperamentnega izražanja na bobnih ob bolj intelektualno oblikovanem izvajanju na saksofonu in klarinetu.

Stefan Schneider in Susanna Gartmayer sestavljata dvojico So Sner. V njej sta združila elektroniko in bas klarinet, da bi tvorno ustvarjala zvočno nenavaden ambient. Če so bili zvoki elektronike ujeti v posamezne forme, je to ritmično podlago ponavljajočih se zvokov razbijalo eksperimentiranje Susanne Gartmayer na klarinetu. Sprva je izvajalka ostajala na ravni posamezne melodije, nato je prehajala iz razpoloženja v razpoloženje. Ritmična podlaga je bila izrazito dinamična in je ustvarjala tempo, vendar se klarinetistka ni prepustila temu teku, temveč ga je razgibala v svojevrstnem izmenjavanju enkrat bolj utečenih in spet drugič bolj nepričakovanih elementov. Duo je izrazil živahno komuniciranje med tehnologijo in glasbilom, pri čemer gre pohvaliti uravnoteženost obeh izvajalcev in domišljijo, s katero je Susanna posegala v ritmično osnovo.

Večer je bil lepo razgiban in nam je dal obilo zvočnega užitka, v razmislek pa nam je ponudil tri zelo raznolike improvizatorske zasedbe.