Revija letošnjih adutov

Radio Študent s projektom Klubski maraton prilagojeno novim časom nadaljuje s poslanstvom odkrivanja, opozarjanja in afirmacije mladih, novih in svežih glasbenih sil. Če je ded Maratona Novi rock, ki se je med leti 1981–2000 odvijal vsak september v Plečnikovih Križankah sredi bele Ljubljane, izbrancu ponudil le en samcat nastop pred slovensko javnostjo in morda kakšno drobtino več, se Klubski maraton odvija skoraj dva meseca širom domovine. Ta klubski projekt domiselno povzema decentraliziranost in razpršenost domače scene. Prestop v novi milenij je bil pravšen za prevetritev koncepta: minili so časi, ko je občinstvo hodilo poslušat neafirmirana imena v Križanke, danes skupine hodijo po klubih. Med ljudi?! Koliko (lokalnega) občinstva zberejo, je odvisno od tega, kako se je določeno samoniklo prizorišče ali mladinski klub prijel v svojem kraju, s kakšnimi birokratskimi zapleti in drugimi »mafijaškimi« nategi se srečuje, na kakšnem glasu je pri mestnih veljakih, s kolikšnimi sredstvi razpolaga za svoje delovanje …

Z vsakoletno promocijsko kompilacijo Klubski maraton pospremi svoje varovance na pot. Letos so produkcijo nadgradili videospoti v režiji študentov akademije za vizualne umetnosti. Izbor izvajalcev se razteza od surovega, neobrušenega zvočnega zidu do liričnih kompozicij in je kot doslej stilsko pester, kar namiguje ne le na sožitje različnosti, ampak tudi na duh časa, kjer ni več veliko skupnih imenovalcev, obenem pa na (vele)pomembnost klubovja za spodbujanje ustvarjalnosti in pretok idej in glasbe.

Letošnjo zbirko odpre in zapre dvojec The Kojn, ki je zrasel na pogorišču skupine Schnaps in je letos izdal prvenec We Really Like Beautiful Flowers. Če je komad Gvišn¹ nezaustavljivo besen hard core, nam Rabit Hell Hole prinaša podivjan noiserski rodeo. Drugi kitarski bend na kompilaciji, Čao Portorož, je opozoril nase lani z odličnim prvencem. V novih skladbah Ću in Anže ohranja nabrito vibro, v kateri ne moremo preslišati nalezljivega beograjsko-novosadskega trikotnika Disciplina kičme–Boye–Obojeni program. Kot most med dratarji in elektroničarji leži sveže ime Trus!, ki z zapeljivo in sanjavo Whale Song hitro zleze pod kožo, v Tenderness pa še raziskuje, kam naj bi ga pravzaprav odpeljalo. Drugo sveže ime je trio Foe Spre Glass Om, ki hipnotičnost elektro triphopa reže s kitarsko distorzijo in podmaže z industrijsko trdoto. Iz plesnega podzemlja prihaja prekmurski producent Timo Chinala, ki je že doživel mednarodni blagoslov na natečaju producenta Richieja Hawtina in z izdajo remixa za založbo MINUS. Na kompilaciji objavljena križanca elektro-praks No Good (Dubstep version) in The Sound Of You Walking Away najbolj izstopata s svojo hermetičnostjo in predvidljivostjo. Temu se samozavestno izogiba trio Roka Zalokarja, ki se v koraku sodobne mlade generacije domačih jazzovskih kombov spušča v fuzijo, pa ne le z rockom, ampak tudi s klasično glasbo. Subtilno zaokrožena in aranžmajsko razdelana prvi in drugi del Snežne gmote se znajdeta kot nalašč sredi izdaje letošnjih Klubskih maratoncev in uravnovesita letošnjo maratonsko paleto.

Ne glede na to, ali bomo za katero teh mladih in svežih imen še slišali ter ga po izteku letošnjega Klubskega maratona še srečali na odru ali pa se bo katero med njimi celo toliko uveljavilo, da ne bo posvečeno le v klubskemu podtalju, sam pomen kompilacije že zdaj presega promocijsko vrednost. Že pred iztekom dvanajstega Klubskega maratona velja podčrtati dokumentarno vrednost te izdaje. Z vsakoletnim objavljanjem namreč Klubski maraton na dolgi rok vsekakor bistveno prispeva k temu, da »mali« bendi ne bodo zapadli v popolno pozabo.

1 Vse skladbe s kompilacije lahko preko povezav poslušate preko Soundclouda. Spodaj pa si lahko ogledate prvi videospot, ki je nastal v sodelovanju z Akademijo za vizualne umetnosti AVA. Gre za zasedbo Foe Spre Glass Om in skladbo Really v režiji Mateja Marinčka. 

@http://www.youtube.com/watch?v=m-SbdwJ8Pxg@