Vrnitev Odpisanih

Razlogov za jezo je več. Veliko. Tudi razlogov za vračanja in reunione bendov je več. Med njimi je zagotovo tudi jeza. Kar nekaj punk in hard core bendov se je vrnilo. Ne toliko zaradi retromanije ali preračunljivosti, ampak ker so preprosto morali spet zakričati, se razjeziti, se upreti in izliti svoj bes in odpor do tega, kje smo se danes znašli; kam so nas pripeljale obljube in prazne besede; kam nas vodi vsa ta neumnost. Nič drugače ni s prleško klapo, ki smo jo v devetdesetih letih poslušali pod imenom Odpisani. Po sedmih letih hibernacije in ob petnajstem letu obstoja so se leta 2010 vrnili. V vadbenem prostoru nekje v Prlekiji niso samo oživeli starih komadov, ampak so skovali tudi nove. In to ravno v času, ko je začelo (spet) vreti, kar se pošteno pozna tako po sporočilni kot po glasbeni plati. Iz vstajniških hlapov se je skuhala jezna plošča Šah mat, ki je po geografski in zgodovinski plati zelo blizu Faktom rojakov Dežurnih krivcev. Obe sta namreč (več kot zgolj) roteči dokument jeze in protesta.

S ploščo Šah mat so se Odpisani vrnili v slogu Paje, Prleta, Mileta, Tihega in Zrikija. S hreščečim basom, drvečimi bobni, napiljeno kitaro in besnimi besedili rafalno streljajo nabrite komade stare dobre šole jeznega, a vedno himničnega in spevnega hard core punka. Brez kančka pomilovanja in sladke revolucionarnosti. Njihovi refreni se prilegajo prleškim goricam, po katerih nas zapeljejo s pivsko-žurersko prigodo Prleki v vesolji. S podobnim klapovskim nabojem je prepojenih tudi ostalih osem nabritih in odločnih komadov, v katerih Odpisanim še zdaleč ni do šale. Nastopajo srdito in odločno kot razbojniški gang. Dovolj jim je st/ranja v deželi tej!

Že z uvodnim komadom Veter Odpisani udarijo po mizi in mislijo krvavo resno. »Vsi ste gotovi« je le en vstajniški krik izpred dveh let, ki ustreli s plošče Šah Mat. »Ne bomo plačali vaše krize«, »Dosti mamo« bobni z nje. Pevec Borut Horvat neukrotljivo razgalja Slovenijo in njeno Slepo ulico hinavščine. Preizprašuje vlogo navadnega, »nepomembnega« človeka in kmeta na šahovnici kalvarije, nedostojanstva in natega. »Nič nisem storil, da peče me vest. Roka nagonsko stiska se v pest.« Jezni ljudski bunt je podžgan z neomajnimi, melodično krepkimi in zelo ostrimi in napadalnimi hard core punk komadi. Vsak stoji čvrsto. Vsak ima svoje sporočilo. Skupaj tvorijo vnetljivo molotovko. Odpisani ga žgejo z motorheadovskim dovtipom in skozi komade veje rokenrolska vibra. Komada Jeba in Tisti den sta podmazana s trdim psychobillyjevskim rodeo ritmom. Odpisani niso le vešči igranja, ampak bruhajo neizmeren občutek za razigranost, ki pa nikoli ne zabremza drvečega tempa in ne zaide s poti. Ne okolišijo, saj se je nabralo preveč jeze, »mater van sajavo. Metalurško zabeljeni komad Na grmadi premore masten ščepec funka, ki ga še bolj našili. Če refreni in lozungi grmijo, kitara Petra Bezneca reže kot cirkularka, rohneči bas Jožeta Pala in bobni Saša Dolgova pa kot tank meljejo in rušijo vse pred sabo. Večina komadov je himnično nabrita, njihova neposrednost pa podžiga in stopnjuje jezo.

Ko plošča Šah mat obmolkne, se zaletimo v zid – kaj je sploh ostalo od vstaj?! Bolj kot v dokončni šah mat smo ujeti v neskončno šah pat neizhodnost. Zato je jeza še toliko večja. Plošča je orožje, vzemi jo v roke!